Lenoba je pogovorni izraz in ima zelo negativen prizvok. Z izrazom lenoba opisujemo značilnost nekega človeka, za katerega menimo, da se prekomerno predaja brezdelju in lagodnosti. Ocenimo, da si premalo prizadeva, se zanaša na druge, ne opravi svojih nalog in še kaj bi se našlo.
Lenoba ni bolezen. Če kdo sebe ali koga drugega v pogovoru s psihiatrom, psihologom ali psihoterapevtom opiše kot lenobo, bo strokovnjak s področja duševnega zdravja vprašal po kupu dodatnih informacij. Izraz lenoba v strokovnem žargonu ne obstaja. Obstaja pa vrsta razlogov, zakaj je nekdo videti kot da se predaja brezdelju in je pretirano lagoden.
Poglejmo, kako lahko ločimo posamezne pojavne oblike lenobe.
Nevarna lenoba oziroma samouničevalno predajanje brezdelju in lagodnosti
Takega človeka so doma razvadili, da mu ni bilo treba prevzemati odgovornosti. Raje so naredili namesto njega, kot pa da bi se potrudili delati skupaj z njim in ga usposobiti za samostojno življenje. Tak človek nima vztrajnosti, težko prenaša nelagodje in je zato v življenju pogosto manj uspešen in zadovoljen, kot bi lahko bil glede na svoje sposobnosti in nadarjenosti. Njegovemu življenju manjka napetosti, ki spremlja reševanje problemov. Ne doživlja olajšanja ob rešitvi problema. Nima možnosti doživeti veselja in sreče, ko je cilj dosežen. Življenje takih ljudi je zelo prazno, zato pogosto postanejo zagrenjeni. Lahko razvijejo depresijo ali pa se naučijo, da lahko dosežejo polna in močna čustva le s pomočjo psihoaktivnih snovi.
Navidezna lenoba
Gre za vedenje človeka, ki na videz preživlja dneve brez pravega cilja in dejavnosti. Do takšnega stanja pogosto pripeljejo duševne motnje. Pri psihozah je lahko človek brez prave volje, da bi se lotil dejavnosti. Pri depresiji poležava, je brez prave moči in motivacije. Pri anksioznih motnjah se človek tako zelo želi zaščititi pred visoko stopnjo tesnobe, da se raje ničesar ne loti in se zapre v svoj dom. Pri vseh teh primerih je neupravičeno človeka ozmerjati z lenobo. Lahko pa sam sebi očita brezdelje in se zato še slabše počuti. Obravnava osnovne duševne motnje bistveno pripomore k povečanju človekove aktivnosti. Pomembno je tudi razumeti, da ne gre za lenobo, temveč za simptom in znak duševne motnje, ki potrebuje obravnavo.
Huda utrujenost se pojavi tudi pri sindromu izgorevanja. Šele dolg počitek in postopna aktivacija pripeljeta do izboljšanja. Človek si očita lenobo. Lenobo mu pogosto očitajo bližnji in sodelavci, kar pomeni, da ga ne razumejo.
Inteligentna lenoba
Imamo dve pojavni obliki: inteligentna lenoba po naravi in naučena inteligentna lenoba. Obe sodita med zelo pozitivne lastnosti in sta sestavini dobrega duševnega zdravja.
Inteligentna lenoba po naravi:
Gre za lastnost, pri kateri človek dobro premisli in načrtuje svoje dejavnosti. Če vidi, da je pred njim cilj, ki si ga želi doseči, skrbno načrtuje najlažjo pot do njega. Če je pred njim naloga, ki je neprijetna, se po principu bliskovite volje zažene in jo opravi. Potem je čas za uživanje.
Naučena inteligentna lenoba:
Gre za lastnost, ki je nadvse koristna, a se je morajo ljudje naučiti. Ljudje, ki so zelo prizadevni, ustvarjalni, odgovorni in učinkoviti, pogosto ne najdejo pravega časa za sprostitev in se zavejo utrujenosti šele, ko zapadejo v izgorelost. Takšni ljudje se morajo dobesedno naučiti, da je potrebno počivati in da je nujno kdaj biti brez dela in se prepustiti lagodnosti. Takrat naberejo novih moči. Pri tem morajo paziti, da sami sebi ne očitajo lenobe.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
