Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Ključna razlika med običajno stisko in duševno motnjo se skriva v trajanju, intenzivnosti in vplivu na delovanje

Živimo v dobi, ko je ozaveščenost o duševnem zdravju na vrhuncu. To je vsekakor dobro, vendar ima neželeni stranski učinek: patologizacijo vsakdanjega življenja. To pomeni, da žalost hitro označimo za depresijo, tremo pred javnim nastopom za anksiozno motnjo, raztresenost za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), …

Resnica pa ni tako enostavna – ni vsaka stiska duševna motnja.

Razlika med odzivom in diagnozo

Ljudje smo biološko naravnani, da se na težke življenjske okoliščine odzovemo s čustveno bolečino. Če izgubite službo, se razidete s partnerjem ali žalujete za bližnjim, je občutek obupa povsem zdrav in običajen odziv.

Ključna razlika med običajno stisko in duševno motnjo se skriva v treh dejavnikih:

1. Trajanje: Ali stiska traja neprekinjeno dlje časa (npr. več tednov ali mesecev) brez izboljšanja?
2. Intenzivnost: Je bolečina tako močna, da človek ne more več opravljati osnovnih dejavnosti (spanje, hranjenje, osebna higiena)?
3. Vpliv na delovanje: Ali stiska onemogoča družbeno življenje in delo?

Zakaj je pomembno, da ne "lepimo nalepk” prehitro?

Ko vsakdanje stiske preimenujemo v medicinske diagnoze, tvegamo dvoje. Prvič, posameznik lahko izgubi občutek lastne moči za reševanje težav, saj meni, da je "bolan" in ne le v težkem obdobju. Drugič, s tem nehote omalovažujemo breme tistih, ki se dejansko spopadajo s težkimi, kroničnimi duševnimi boleznimi.

Stres je pogosto le znak, da naše okolje zahteva prilagoditev, ne pa nujno znak, da je z našimi možgani nekaj narobe. Kot pravi znana psihološka modrost: "Ni znak zdravja, da si dobro prilagojen globoko bolni družbi."

Kako si pomagati brez diagnoze?

Če se soočate s stisko, ki ni nujno motnja, se rešitve pogosto skrivajo v:

• družbeni podpori: pogovor s prijateljem je včasih bolj učinkovit od katere koli samopomoči;
• urejanju življenjskega sloga: spanje, gibanje in zmanjšanje digitalnega hrupa;
• sprejemanju neprijetnih čustev: dovolite si biti žalostni ali jezni, ne da bi se ob tem počutili krive;
• iskanju strokovne pomoči.

Biti človek pomeni čutiti celotno paleto čustev – tudi tista siva in težka. Stiska je pogosto le kompas, ki nam kaže, da moramo v življenju nekaj spremeniti, ne pa diagnoza, ki bi nas morala določati.

Viri:

– Normalization and Popularization of Mental Illness and its Impact: Personal Experience and a Look at Research Findings. Dostopno na: https://smhp.psych.ucla.edu/pdfdocs/normalize.pdf

–  Saving Normal: An Insider Revolts Against Out-of-Control Psychiatric Diagnosis, DSM-5, Big Pharma, and the Medicalization of Ordinary Life. Dostopno na: https://www.semanticscholar.org/paper/Saving-Normal%3A-An-Insider-Revolts-Against-DSM-5%2C-of-Lee/7f1fa56f11d46f59fdd81cab2684e1430c1c0e06

– Depression or “Proper Sorrows” - Have Physicians Medicalized Sadness? Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2660154/

<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah