Za zdravo osebnost je potrebno tudi močno samopreseganje

Pred več kot dobrim desetletjem so znanstvene raziskave na področju dobrega počutja nakazale potrebo po spremembi pojmovanja zdrave osebnosti. V okviru teh raziskav so namreč ugotovili, da se (v naši, tako imenovani zahodni družbi) najbolje počutijo ljudje, pri katerih so bolje razviti ne le samousmerjanje (angl. self-directedness) in sodelovanje, ampak tudi samopreseganje (angl. self-transcendence). Za lažje prilagajanje izzivom za preživetje človeštva – ki so se spremenili in bi jih lahko povzeli z besedami, da svet ni več neomejen vir, ki ga lahko neomejeno uporabljamo –, je torej treba imeti bolje razvito tudi značajsko lastnost, ki je samopreseganje. Oziroma, za zdravo osebnost je, poleg močnih značajskih lastnosti samousmerjanja in sodelovanja, potrebno tudi močno samopreseganje.

Tako, kot pri »stari«, sta torej tudi pri »novi« zdravi osebnosti bolje razvita samousmerjanje – kar natančneje pomeni, da je zelo samozavestna, iznajdljiva, odločna in odgovorna – in sodelovanje – se pravi, da je zelo strpna, uslužna in prizanesljiva. Toda, za razliko od »stare«, ima »nova« tudi močno samopreseganje. Da »stara« zdrava osebnost tega nima oziroma je pri njej to slabše razvito – tu gre za to, da skrbi predvsem za svoje lastne potrebe in potrebe ljudi, ki so ji blizu ali imajo podobne potrebe, pa tudi, da se pogosto bolj drži ustaljenih pravil v družbenih okoljih, kjer deluje, je bolj materialistična in bolj praktična. Da je pri »novi« bolje razvito tudi samopreseganje – tu pa gre za to, da ne skrbi le za svoje potrebe in potrebe ljudi, ki so ji blizu ali s podobnimi potrebami, ampak tudi za potrebe vseh drugih ljudi, skupnosti, pa tudi vseh drugih živih bitij in vsega naravnega okolja, ki si ga z njimi delimo. Poleg tega to pomeni, da se pogosto bolj ne drži ustaljenih pravil v družbenih okoljih svojega delovanja, je bolj duhovna in bolj premišljujoča.

 

Vir: Cloninger, R. C., What makes people healthy, happy, and fulfilled in the face of current world challenger? Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3653221/

<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah