Nedavna raziskava je pokazala, da tesnoba in nemoč ne vplivata veliko na pripravljenost za sodelovanje v javnem zavzemanju za podnebne ukrepe, medtem ko imata dolgočasje in upanje velik vpliv – upanje še večjega

Od druge polovice 20. stoletja je zaradi vpliva človeških dejavnosti na okolje zaskrbljen vse širši krog ljudi, ne le znanstveniki, ki na to opozarjajo že vsaj od začetka 19. stoletja. In vendar zelo počasi snujemo ukrepe za zajezitev tega vpliva. Zakaj?

Seveda so ljudje s konservativnimi političnimi stališči manj zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, ki po njihovem niso posledica človeškega vpliva, temveč del naravnega krogotoka, zato so manj pripravljeni ukrepati. Vendar nekateri podnebne spremembe lahko zanikajo tudi zaradi čustvenih odzivov na trenutne razmere, ti pa lahko obsegajo celo pahljačo čustev od tesnobe in nemoči do dolgočasja.

V nedavni raziskavi so preučili, kakšno vlogo igrajo čustveni odzivi na novice o podnebnih spremembah pri naših odločitvah, ali se bomo udejstvovali v kateri od oblik javnega zavzemanja za podnebne ukrepe. Od štirih vrst čustvenih odzivov – tesnoba, nemoč, dolgočasje in upanje – se je izkazalo, da tesnoba in nemoč nimata velikega vpliva, medtem ko ga dolgočasje in upanje, nasprotno, imata. Upanje, kot so ugotovili raziskovalci, celo za spoznanje večjega.

Vir: Danckert, J., Eastwood, J., Bored of Climate Change, dostopno na povezavi https://www.psychologytoday.com/us/blog/the-engaged-mind/202407/bored-of-climate-change

<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah