Deloholizem ima več skupnega s potrebami delavca ali delavke kot pa z zahtevami dejanskih delovnih nalog. Gre za postopno, prekomerno in z drugimi življenjskimi področji neprilagojeno predanost delovnim aktivnostim, ki jo spremlja izguba nadzora nad omejitvami dela. Osebe, ki so zasvojene z delom, niso zmožne uživati v opravljenem delu. Imajo potrebo po kontroli dela. Medosebni odnosi so zanje zapravljanje časa. Nespretni so v komunikaciji z drugimi. Težavo jim predstavljata predaja delovnih nalog oz. delovanje v timu. Večjo vrednost pripisujejo končnim produktom kot pa delovnemu procesu. So nepotrpežljivi in v zameno za delovno uspešnost pripravljeni zanemarjati telesne potrebe. Iščejo moč in prestiž, skrivajo pa slabo samopodobo, občutke manjvrednosti in strah pred neuspehom. Vse to ima negativne posledice za njihove odnose z družino in prijatelji, trpi lahko tudi njihovo zdravstveno stanje, prosti čas in počitek pa postajata v njihovih življenjih vse bolj abstraktna pojma.
Kot pri vseh zasvojenostih tudi deloholizem in nakupovanje predstavljata vedenji, s katerimi osebe pobegnejo od svojih neprijetnih občutij, spominov, misli, …
Za zasvojenost z nakupovanjem je značilna nezmožnost nadzora impulza za nakup. Proces nakupovanja je sklenjen krog, ki poteka od nelagodnih občutkov do vznemirjenja ob pričakovanju nakupa. Sledi prijetno izbiranje in kupovanje odvečnih stvari ter sklenitev kroga s kesanjem zaradi zapravljenega denarja in izgube nadzora, kar se ponovno razrešuje z načrtovanjem novega nakupa …
Zasvojenost z nakupovanjem se pogosto pojavi ob anksioznih motnjah, depresiji in motnjah hranjenja. To je oblika zasvojenosti, ki se štirikrat pogosteje pojavi pri ženskah kot pri moških in se običajno začne med 18. in 20. letom starosti.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
