Filozofija pilates vadbe pri obravnavi duševnih motenj

Tehnika pilates je konstrukt različnih telesnih in duhovnih elementov ter pristopov, ki jih je v 19. stoletju premišljeno in s poglobljenim občutkom za telo združil Joseph Hubertus Pilates. Bil je vsestranski športnik, ki mu je s celostno oblikovano dejavnostjo uspelo močno okrepiti svoje sprva precej oslabljeno in bolno telo. Po njem je tehnika tudi dobila ime, on sam pa jo je sprva poimenoval kontrologija. Poudaril je nadzor nad telesom. Gre za celosten pristop - en gib oz. ena vaja zajema celo telo, nikoli zgolj posamezne mišične skupine oz. posamičnega dela telesa. Pri tem pa ni zanemaril ključne vloge našega uma. Vse je povezano, človek je psihofizična celota, naj bo tudi gibanje skladno s tem, je razmišljal Pilates.

Telo je narejeno za gibanje! Brez gibanja telo strada in svojo stisko sporoči z različnimi vrstami bolečin, neprijetnih senzacij, nemobilnosti, zakrčenosti, mišičnih vozlov ipd. Sodoben način življenja nas žal ne spodbuja k rednemu, zdravemu gibanju, pač pa k stalno sedečemu delovanju (pisarniško delo, delo za računalnikom, »zasvojenost« s pametnimi napravami …). Pogosta je tudi obremenjenost in prisila k ponavljajočim vzorcem gibanja (delo v proizvodnji, dvigovanje težkih bremen …). Če telesu ne zagotovimo, da se ta izrazi v vseh svojih razsežnostih, prihaja do bolečin in bolezni. Poleg telesnih težav pa lahko sodoben način življenja pripelje tudi do duševnih stisk in motenj.

Pilates tehnika krepi notranje stabilizatorje trupa - mišice, ki našo hrbtenico ohranjajo v pravilni oz. naravni obliki in ki skrbijo za funkcionalno delovanje cele hrbtenice in vseh sklepov. Poleg tega omenjena vadba krepi tudi površinske mišice, ki omogočajo gibanje telesa. Ostale koristi, ki jih prinaša ta temeljna telesna vadba, so: pravilen vzorec dihanja, ki trup krepi in sprosti zakrčenosti v vratu, križu in drugih delih telesa, skrbi za simetrično in skladno delovanje vseh telesnih sistemov, mobilna hrbtenica, fleksibilnost, koordinacija, ravnotežje telesa itd.

Pilates (poleg vseh koristi za telo) pripomore tudi k izboljšanju in ohranjanju duševnega zdravja.

Številne raziskave so potrdile, da pilates pomembno pozitivno vpliva na psihofizično blagostanje. Nekatere študije so preverjale izključno vpliv pilatesa pri premagovanju duševnih motenj. Sproščanje telesa, ki je eden od glavnih ciljev pilates vadbe, in usmerjanje misli na celostno psihofizično obravnavo vodita do umirjanja napetosti, zniževanja tesnobe, opuščanja neprijetnih misli in usmerjanja k sproščenim kognitivnim vsebinam in počutju nasploh. Prihaja do več možnosti razvoja konstruktivnih miselnih vzorcev, ki olajšajo vsakodnevno funkcioniranje na različnih področjih življenja. Duševne stiske oz. motnje pa omenjena življenjska področja pogosto močno prizadenejo.

Raziskave so pokazale, da redna pilates vadba zmanjša simptome depresije in anksioznosti, pomaga pri izčrpanosti in izgorelosti ter povečuje energijo in spodbuja dobro počutje. Izkazalo se je, da je pilates odlična preventiva in način ohranjanja funkcionalnosti pri osebah s Parkinsonovo boleznijo. Osebam z izkušnjo motnje hranjenja povrne telesno moč in zmogljivost, prav tako pa znižuje psihološke simptome motnje. Pomaga tudi pri izkušnji motnje spanja. Vsekakor se priporoča vsem, ki trpijo zaradi psihosomatskih obolenj.

Pilates pri osebah spodbuja pripravljenost za spremembe oz. na splošno izboljšuje kvaliteto življenja – vzajemno na duševnem in telesnem področju. Telo in duševnost namreč delujeta kot celota.

<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah