Nedavna študija osvetljuje povezavo med gospodarskimi stiskami, travmatičnimi izkušnjami v družini in duševnimi težavami pri mladostnikih na Norveškem. Njena glavna ugotovitev je, da tako slabe subjektivne denarne razmere v družini (poor perceived family finances) kot tudi neugodne družinske izkušnje iz otroštva (adverse childhood experiences) močno vplivajo na pojav depresije in vedenjskih težav pri mladostnikih.
Izsledki študije kažejo, da mladostniki iz revnejših družin veliko pogosteje poročajo o neugodnih družinskih izkušnjah iz otroštva v primerjavi s svojimi vrstniki iz denarno bolj stalnih okolij. Neprijetne družinske izkušnje iz otroštva so zloraba, zanemarjanje, ločitev staršev, zasvojenost družinskih članov, duševne bolezni v družini ali izpostavljenost nasilju. Avtorji študije poudarjajo, da so te izkušnje močno povezane z družbenim okoljem – bolj ko mladostnik ocenjuje svoje družinske denarne razmere kot slabe, večja je verjetnost, da je bil izpostavljen vsaj eni obliki družinske travme.
Zanimivo je, da so raziskovalci ugotovili, da so tako subjektivna denarna stiska kot neugodne družinske izkušnje iz otroštva večinoma neodvisno povezane z depresijo in vedenjskimi težavami. To pomeni, da se izkušnji ne izključujeta, temveč lahko vsaka po svoje izzove duševne težave pri mladostnikih. Študija torej nakazuje, da sta revščina in družinska travma dva pomembna, a pogosto ločena dejavnika tveganja.
Avtorji študije izpostavljajo, da bi morali politiki, zdravstveni delavci in strokovnjaki, ki delajo z mladimi, več pozornosti posvetiti družbenemu ozadju mladostnikov, ne le psihološkim značilnostim, ki jih imajo kot posamezniki. Rezultati študije so skladni z vse širšim soglasjem raziskovalcev, po katerem je ustaljeni biomedicinski model, ki vidi le biološke vzroke za duševne motnje, pogosto nezadosten za razlago duševnega trpljenja mladostnikov. Namesto tega se vedno bolj uveljavlja razumevanje duševnega zdravja skozi družbene in okoljske dejavnike, kot so revščina, družinsko nasilje, zanemarjanje in pomanjkanje varnosti doma.
Ti podatki ponujajo dragocene usmeritve za razvoj celostnih pristopov preprečevanja in ukrepanja. Tovrstni programi bi morali biti usmerjeni v zmanjšanje družbene neenakosti, krepitev družinske podpore, ustvarjanje varnih domačih okolij in zagotavljanje dostopa do ustreznih storitev za duševno zdravje. Avtorji študije poudarjajo tudi pomen zgodnjega prepoznavanja mladih, ki so izpostavljeni več tveganim dejavnikom, ter zagotavljanja sistemske podpore, ki upošteva njihov celoten življenjski okvir. Namesto posamičnega pristopa, ki mladostnike z duševnimi težavami dodatno stigmatizira, se pravi jih označi s temi težavami kot nečim družbeno nesprejemljivim, je potrebno razmišljanje, ki vključuje širši družbeni okvir in se zavzema za preprečevanje neenakosti ter ustvarjanje pogojev za bolj zdravo odraščanje.
Vir: Nilsen, S.A., Radlick, R.L. & Askeland, K.G. Poor family finances, family-based adverse childhood experiences, and depressive and behavioral symptoms in adolescence. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol (2025). https://doi.org/10.1007/s00127-025-02824-4
© 2025 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
