V Sloveniji si je v letu 2023 življenje vzelo približno 350 ljudi, kar je izjemno skrb vzbujajoč podatek. Še posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da kar tretjino vseh samomorov naredijo starejši od 65 let, med katerimi prevladujejo moški. Eden ključnih dejavnikov tveganja pri starejših je vse manj družbenih stikov, kar vodi v osamljenost – pojav, ki ga že lahko imenujemo tiha epidemija.
Vzroki za samomorilno vedenje pri starejših
Dejavniki, ki prispevajo k odločitvi za končanje življenja, so številni in medsebojno prepleteni. Gre za skupek zdravstvenih težav, družbene izključenosti, gospodarske negotovosti, nezdravljenih duševnih motenj in dalj časa trajajoče osamljenosti. Starejši pogosto izgubijo družbene stike, prijatelje, družina se odseli, kar še dodatno poglablja občutke osamitve. Še posebej ranljivi so tisti starejši, ki po upokojitvi niso več vključeni v družbeno življenje, živijo sami ali v domu za starejše ali pa na bolj odročnih območjih z omejeno dostopnostjo do dejavnosti in storitev.
Primerjava povprečnega samomorilnega količnika v obdobju 2012–2021 in samomorilnega količnika za posamezne starostne skupine v letih 2022 in 2023 (NIJZ; Baza umrlih)
Pomen kakovostnih odnosov
Kakovostni odnosi in podpora bližnjih so ključnega pomena za preprečevanje osamljenosti in ohranjanje občutka pomembnosti pri starejših. Zato je nujno oblikovati družbo, ki bo spodbujala povezovanje in vključenost vseh rodov. Pomembno vlogo pri ohranjanju stikov ima tudi splet, kjer starejši lahko na družbenih omrežjih poiščejo podporo in vire pomoči.
Regionalne razlike in vloga revščine
Količnik samomora je pri starejših občutno višji v vzhodnih regijah Slovenije, kjer so družbeno-gospodarske razmere pogosto slabše, pokojnine nižje, storitve duševnega zdravja manj dostopne, zloraba alkohola pa bolj razširjena. Podatki kažejo, da je tveganje večje na podeželju, kjer se iskanje pomoči še vedno pogosto prikriva. Posebej ranljivi so moški, starejši od 80 let, kar dodatno potrjuje potrebo po prilagojenih programih pomoči, ki upoštevajo tako starostne kot tudi kulturne in regionalne posebnosti.
Depresija – pogosto neprepoznana grožnja
Med duševnimi motnjami, ki povzročajo samomorilo vedenje, ima depresija posebno mesto. Pri starejših jo pogosto zamenjujejo za "normalne" odzive na izgube in bolezni, kar otežuje pravočasno prepoznavanje. Zato je ključna vloga osebnih zdravnikov, ki zmorejo prepoznati znake depresije in lahko predpišejo ustrezno zdravljenje, tudi z antidepresivi.
Kako prepoznati stisko pri starejših?
Znaki, da je starejši človek v stiski, so lahko opuščanje družbenih stikov, zmanjšano zanimanje za dejavnosti, spremembe teka in spanja, razdražljivost ter splošno zanemarjanje skrbi zase. Včasih se pojavi tudi povečana zloraba alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi. Pomembno je, da bližnji prepoznajo te znake in človeku odkrito in obzirno ponudijo pomoč.
Kako lahko pomagamo?
Največ pri preprečevanju samomorilnosti lahko storijo bližnji – sorodniki, prijatelji in sosedje. Prvi korak je, da pokažemo, da nam je mar, da smo zaznali stisko in smo na voljo za odkrit pogovor. Ni pomembno vedno najti rešitve, pomembneje je biti tam in prisluhniti ter vzbujati občutek, da človek ni sam. Za boljše duševno zdravje starejših je velikega pomena tudi dati jim vedeti, da so še vedno nepogrešljivi člani družbe, ki lahko dejavno sodelujejo in prispevajo.
V hudih kriznih primerih je mogoče pomoč poiskati pri dežurnih psihiatričnih službah in na številki 112.
© 2025 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
