O pojavu utrujenosti zaradi sočutja ali sočutne utrujenosti se govori šele zadnji dve desetletji, in to predvsem v tujini, pri nas pa še skoraj nič. Gre za duševno in telesno izčrpanost, ki je povezana z dolgotrajnim ali hudim čustvenim stresom na delovnem mestu, ki zahteva veliko sočutja. Takšna so delovna mesta poklicev v zdravstvenih (tudi veterinarskih) in socialnih službah, pa tudi poklicev v izobraževanju, reševanju (na primer gasilci) in še kje.
Sočutne utrujenosti ni lahko prepoznati, saj se pri različnih ljudeh izraža različno. Pogosto se kaže kot upad zmožnosti občutiti naklonjenost do drugega, ki trpi, ali sposobnosti vživljanja vanj ter sočutnega delovanja v skladu s tem. Z drugimi besedami, človek ni več zmožen občutiti, da mu je mar za drugega, ki trpi, ali da trpi kot on, zato ne more več delovati tako, da bi mu olajšal trpljenje. Osredotoča se bolj na izpolnjevanje nalog, manj pa na čustva in se tako vedno bolj odmika od drugih, dokler se nazadnje družbeno ne osami. Sprememba v tem, kako opravlja svoje delo, se pravi otopelost za doživljanje čustev, seveda negativno vpliva tudi na drugega, ki je zdaj prikrajšan za sočutje, zaradi česar še dodatno trpi. To pa lahko privede tudi do tega, da se začne ta pritoževati nad njim, kar slednjemu lahko prinese še težave z nadrejenimi in ostalimi sodelavci.
Še en pogost znak sočutne utrujenosti je globoka telesna in čustvena izčrpanost. Takšna utrujenost lahko povzroči paleto neprijetnih čustev. Natančneje, v človekovo življenje se lahko naselijo jeza, sitnost, nestrpnost, razdražljivost, nezaupljivost, posmehljivost, zagrenjenost in zamerljivost. Takšna čustva pogosto izzovejo težave v odnosih z drugimi in naposled občutke prizadetosti, razočaranja in nepovezanosti z drugimi. Spremembam v čustvovanju, ki so posledica globoke telesne in čustvene izčrpanosti, se lahko pridružijo še spremembe v mišljenju, kot so zmanjšanje sposobnosti jasnega razmišljanja, dobre presoje in sprejemanja odločitev, motnje osredotočenosti in spomina, sčasoma negativna samopodoba. Bistveno pa je, da so čustvene spremembe, ki so posledica globoke telesne in čustvene izčrpanosti, dejavnik tveganja za vrsto težav v telesnem in duševnem zdravju: glavoboli, slabost, prebavne motnje, kronične bolečine, kronična utrujenost, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, debelost, hipohondrija in druge anksiozne motnje, depresija, druge motnje razpoloženja, zasvojenost z alkoholom, drogami, igrami na srečo, disociativne motnje, motnje hranjenja in osebnostne motnje.
Duševna in telesna izčrpanost zaradi sočutja na delovnem mestu je torej težava, ki lahko resno ogrozi duševno in telesno zdravje človeka, ki jo doživlja. Seveda pa lahko tudi resno vpliva na njegovo celotno delovno okolje.
Vira:
- Stoewen, D. L., Moving from compassion fatigue to compassion resilience Part 4: Signs and consequences of compassion fatigue, dostopno na internetnem naslovu https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7560777/
- Tul Mandić, N., Sočutna utrujenost, dostopno na internetnem naslovu https://www.triglavzdravje.si/zdravstveni-nasveti/socutna-utrujenost/
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
