»Ljubim te in hkrati sovražim!«

Za ljudi, ki živijo z mejno osebnostno motnjo, je značilen vzorec nestabilnih in intenzivnih medosebnih odnosov. Običajno imajo precej slabo mnenje o sebi, zato na nezavedni ravni od svojih bližnjih pričakujejo, da jim bodo pomagali zvišati samozavest in samopodobo ter zgraditi bolj jasno identiteto.

Neprestano iščejo nekoga, ki bi za njih skrbel in jim ponudil brezpogojno in brezmejno ljubezen, katera bi zapolnila njihovo notranjo praznino. Pravzaprav kličejo na pomoč. Ta intenzivna potreba pa predstavlja ogromno obremenitev za medosebne odnose, saj nekoga z mejno osebnostno motnjo njegova potreba po doseganju cilja vodi preko pogostega čustvenega izsiljevanja.

Vsaka potencialna ali dejanska izguba odnosa za njih predstavlja katastrofo in tega nikakor ne morejo sprejeti. Čeprav hlepijo po ljubečem odnosu, si obenem ne morejo predstavljati, zakaj bi kdo sploh hotel biti z njimi ali jih imel rad. Pri tem ves čas oprezajo za kakršnimkoli (namišljenim) znakom, da jim ljubljena oseba ne vrača ljubezni oziroma da jih celo hoče zapustiti. Ob vsaki takšni pogosto namišljeni slutnji, se sproži val impulzivnega in za bližnje nerazumnega vedenja, kot so besni izbruhi, nerazumne obtožbe, neutolažljiv jok, maščevalne težnje, varanje partnerja, samopoškodbeno vedenje, celo grožnje s samomorom.

Za ljudi z mejno osebnostno motnjo je značilen sledeč paradoks: obupano iščejo ljubezen in bližino druge osebe, vendar zaradi motnje počnejo stvari, zaradi katerih tiste, ki jih imajo radi, pogosto odženejo stran.

Značilnosti mejne osebnostne motnje sta skrajna idealizacija in popolno razvrednotenje drugega. Nekdo z motnjo drugega človeka v danem trenutku vidi kot svetnika, v naslednjem kot demona. V njih se tepeta nasprotni čustvi ljubezni in sovraštva (Ljubim te, sovražim te!). Obe čustvi sta za njih resnični in hitro izmenjujoči. Funkcionirajo na vse ali nič. Pojav se imenuje razcepljanje, ko oseba ne zmore združiti dobrih in slabih plati človeka.

Bližnji ob vsem tem intenzivnem dogajanju zelo trpijo. Marsikdo odide, saj ekstremnega vedenja, čustvovanja in skrajnih misli ne razume oziroma te »bitke« ne zdrži več. Nekdo z motnjo tako potrdi svoje v osnovi negativno prepričanje o sebi.

<< Nazaj na zanimivosti o osebnostnih motnjah