V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.
Predstavljajte si osebnost kot lestvico barv. Millon trdi, da imamo vsi določene odtenke – nekdo je bolj natančen, nekdo bolj previden, tretji bolj samozavesten. Težava nastane takrat, ko barva postane tako izrazita, da povzroča trenja v odnosih z drugimi. Vendar pa se v pravem delovnem okolju ta izrazitost lahko spremeni v izjemno prednost. Kar se v zasebnem življenju zdi kot "dlakocepstvo", je v računovodstvu vrhunska doslednost; kar nekdo vidi kot "pretirano samozavest", je v kriznem upravljanju nujna odločnost. Ključ do uspeha ni v "zdravljenju", temveč v iskanju okolja, kjer te lastnosti postanejo zelo uporabne.
Da bi lažje ločili dejstva od predsodkov, smo pripravili pregled najpogostejših mitov in resnic:
|
MIT |
RESNICA |
|
Ljudje z osebnostno motnjo so nepredvidljivi in nevarni. |
Večina ljudi z osebnostno motnjo ni nasilnih. Njihove stiske so običajno usmerjene navznoter ali se kažejo kot težave v odnosih, ne kot ogrožanje varnosti. |
|
Ljudje z osebnostno motnjo niso zmožni obdržati dolgoročne zaposlitve. |
S primerno podporo, terapijo in predvsem ustreznim delovnim okoljem so lahko ljudje z osebnostno motnjo izjemno zvesti in dolgoročno zaposleni. Delo jim pogosto nudi nujno potrebno stalnost. |
|
Vsaka osebnostna motnja pomeni težavnega sodelavca. |
Osebnostne motnje so razvrščene na lestvico. Številni posamezniki zelo dobro delujejo in njihovi sodelavci sploh ne vedo za njihovo motnjo. |
|
Ljudje z osebnostno motnjo ne morejo opravljati odgovornih ali vodstvenih nalog. |
Ravno nasprotno. Zaradi določenih lastnosti (npr. visoka osredotočenost pri obsesivno-kompulzivni motnji) so lahko vrhunski strokovnjaki na posebnih področjih. |
Zaposlitev ni le vir dohodka, temveč za človeka z osebnostno motnjo predstavlja "sidro resničnosti". Študije kažejo, da delo pomaga pri:
Namesto, da občuti strah pred ljudmi s takšnimi motnjami, je bolj smiselno, da uvede nekaj prilagoditev, ki koristijo vsem zaposlenim:
Podjetja, ki zaposlujejo t. i. nevroraznolike ljudi (vključno tiste z osebnostnimi motnjami), pogosto poročajo o višji stopnji inovativnosti, saj ti posamezniki prinašajo drugačne poglede in načine reševanja problemov.
Vira:
– Neurodiversity as a competitive advantage, dostopno na: https://hbr.org/2017/05/neurodiversity-as-a-competitive-advantage
– Fit mind, fit job, dostopno na: https://www.oecd.org/en/publications/fit-mind-fit-job_9789264228283-en.html