Ljudje z močno izraženimi psihopatskimi (antisocialnimi) osebnostnimi potezami so pogosto pod drobnogledom raziskovalcev, saj njihove osebnostne značilnosti lahko predstavljajo enega od pomembnih dejavnikov tveganja za hudo in ponavljajoče se nasilno vedenje. Raziskovalci želijo bolje razumeti, kaj se dogaja v njihovih možganih, zato so v nedavni raziskavi s pomočjo magnetne resonance preučevali 39 takšnih moških, izsledke pa nato primerjali s skupino udeležencev brez teh lastnosti (t.i. kontrolna skupina).
Rezultati raziskave so pokazali, da se ljudje z močno izraženimi psihopatskimi osebnostnimi značilnostmi bolj antisocialno vedejo (so impulzivni, kršijo pravila in pogosteje zagrešijo kriminalna dejanja) in da so v primerjavi s kontrolno skupino nekateri deli njihovih možganov manjši. To velja še zlasti za tiste dele, ki sodelujejo pri nadzoru vedenja in čustev: možgansko deblo, bazalna (ali globoka) jedra, mali možgani ter deli čelnega in insularnega režnja (predela skorje, ugreznjenega v globino).
Raziskava je tudi razkrila, da psihopatija ni enoznačna osebnostna motnja, ampak se kaže različno pri različnih ljudeh. Najmočnejša povezava je med antisocialnim vedenjem in manjšimi prostorninami pri delih možganov, ključnih za samonadzor in uravnavanje vedenja. Tako laže razumemo, zakaj so ljudje z močno izraženimi psihopatskimi osebnostnimi potezami bolj nagnjeni k nasilnim vedenjskim vzorcem. Pomanjkanja empatije ali čustvene plitvosti po drugi strani ni bilo zaznati med spremembami možganskih struktur.
Vir: Associations of brain structure with psychopathy: https://link.springer.com/article/10.1007/s00406-025-02028-6
© 2025 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
