Poišči pomoč

Znaki in simptomi sindroma narcistične zlorabe in kompleksna posttravmatska stresna motnja

Kadar narcistična zloraba povzroči kompleksno posttravmatsko stresno motnjo, jo imenujemo sindrom narcistične zlorabe. Kompleksna posttravmatska stresna motnja vključuje simptome in znake posttravmatske stresne motnje in še nekatere dodatne:

Težave z uravnavanjem čustev
• pretirano močna čustva,
• nezmožnost čutiti v situacijah, ki bi običajno spodbudile čustveni odziv;
• težave pri opredeljevanju ali razumevanju čustev;
• izogibanje čustvom;
• vztrajna žalost;
• eksplozivna ali nedostopna jeza;
• samomorilne misli;
• kronična otopelost;
• neustrezen čustveni odziv v določenih situacijah;
• nezmožnost obvladovanja nenadnih čustvenih sprememb;
• težave z umirjanjem pri doživljanju pozitivnih ali negativnih čustev;
• nesorazmerne čustvene reakcije glede na situacijo (čustveni prebliski).

Težave s samopodobo
• prepričanje, da so slabi ali v osnovi nezadostni;
• prevzemanje osebne odgovornosti za to, kar se jim je zgodilo;
• prepričanje, da so sami krivi za narcistično zlorabo, ker si ne zaslužijo dobrote, ljubezni in pomoči;
• prepričanje, da niso nič drugega kot to, kar se jim je zgodilo;
• prepričanje, da so ovira in breme za tiste, ki jih obkrožajo;
• prepričanje, da se popolnoma razlikujejo od drugih ljudi;
• prepričanje, da je oseba, ki je bila pred zlorabo, za vedno izginila.

Motnje zavesti in disociacije
• slab spomin na travmatične dogodke (tudi predhodno priklicane);
• spomin na travmatični dogodek v napačnem vrstnem redu;
• občutek ločenosti od lastnega telesa ali misli;
• občutek neresničnosti ali da se je vse nenadoma spremenilo (primer: stvari se zdijo svetlejše barve, večje, bolj oddaljene ali kot v filmu);
• izguba koščkov časa;
• kronične, a nestalne težave s spominom;
• čustveni prebliski;
• telesni spomini.

Težave v odnosih
• močni občutki osamitve in težave pri navezovanju odnosov;
• težave z zaupanjem in presojo komu zaupati;
• brezpogojno zaupanje;
• nenehno iskanje rešitelja;
• nezavedno iskanje ljudi, ki so škodljivi ali zlorabljajoči;
• nenadne opustitve odnosov, ki so dobri;
• vztrajanje v škodljivih ali zlorabljajočih odnosih.

Napačno dojemanje storilcev zlorabe
• predajanje nadzoru zlorabljajočega;
• prepričanje, da bodo vedno pod nadzorom zlorabljajočega;
• prepričanje, da zlorabljajoči bolje kot oni ve, kaj je za njih najboljše;
• občutek globoke žalosti ali močne krivde, potem ko zapustijo zlorabljajočega ali samo razmišljajo o odhodu;
• globoka navezanost na očarljivo, javno platjo zlorabljajočega;
• prepričanje, da je problem v njih samih, saj vsi ostali obožujejo zlorabljajočega;
• prepričanje, da je sramotno o zlorabljajočem slabo misliti ali celo da bo to povzročilo, da se bo zgodilo kaj slabega;
• nenehno hrepenenje po ljubezni s strani zlorabljajočega;
• pretirano prizadevanje za ljubezen in odobravanje s strani zlorabljajočega;
• vztrajna jeza ali sovraštvo do zlorabljajočega;
• ponavljajoče se misli o maščevanju;
• nesorazmerna čustva do zlorabljajočega (dramatične spremembe občutkov, ki gredo lahko v izrazita nasprotja, kot sta ljubezen in sovraštvo).

Moten pogled na svet in moten sistem dojemanja sveta
• težave z verjetjem, da bo pravici zadoščeno;
• dvom v resnično dobroto ali prijaznost ljudi;
• prepričanje, da stoji za dobroto sebična motivacija;
• prepričanje, da so na svetu zato, da so prizadeti, zlorabljeni;
• močan obup;
• nezmožnost pripisati trpljenju pomen;
• nezmožnost verjeti, da se življenje lahko izboljša;
• dramatični premiki v prepričanjih o življenju (obstaja smisel človekovega obstoja vs. življenje je nesmiselno).

<< Nazaj na zanimivosti