Poišči pomoč

Samostigma ni univerzalna

Čeprav večina raziskav potrjuje, da se ljudje s težavami v duševnem zdravju zavedajo, da obstaja javna stigma, kljub temu ugotavljajo, da se lahko različno odzivajo na stigmatizirajočo okolico. Ta različni odziv je paradoks samostigme. Da se ljudje z duševnimi motnjami lahko odzovejo različno na stigmatizirajočo okolico, je odvisno od tega, ali razumejo javno stigmo kot legitimno, oz. ali se identificirajo s stigmatizirano skupino. Tako imajo na primer ljudje s težavami v duševnem zdravju, ki se strinjajo, da je javna stigma legitimna, znižano samospoštovanje, medtem ko tisti, ki se z njo ne strinjajo oz. je ne razumejo kot legitimne, sploh ne kažejo njenega učinka na svoje samospoštovanje. Med slednjimi so taki, ki se identificirajo s skupino stigmatiziranih ljudi na področju duševnega zdravja in ti kažejo upravičeno jezo do stigmatizirajočih ter imajo celo visoko samospoštovanje. Tisti med njimi, ki pa se iz različnih razlogov ne identificirajo s stigmatizirano skupino, izkazujejo brezbrižnost do javne stigme oz. samozadovoljstvo.
Odzivi ljudi s težavami v duševnem zdravju na stigmatizirajočo okolico se torej lahko kažejo kot znižano samospoštovanje, visoko samospoštovanje ali pa brezbrižnost. Zavedanje ljudi s težavami v duševnem zdravju o javni stigmi potemtakem ni sinonim za njeno ponotranjenje. Samostigma torej ni univerzalna.

Imate težave s samostigmo? Preverite >>

<< Nazaj na zanimivosti