Psihiatrično besedišče se pogosto uporablja za opis družbenih razmer ali vedenj, ki so nenavadna, nevsakdanja, neetična ali nečloveška

V splošni javnosti se za omalovaževanje in diskreditiranje drugih ljudi ali določenih družbenih razmer vse bolj uporablja psihiatrično izrazoslovje. Tipični primeri so: psiho (izpeljanka iz izraza psihoza), manijak (izpeljanka iz izraza manično depresivna psihoza, ki je starejše ime za bipolarno motnjo razpoloženja), shizo (izpeljanka iz izraza shizofrenija), depra (izpeljanka iz izraza depresija), pacient, invalid, debil, norec. Bolj prefinjene oblike prenosa psihiatričnih diagnoz se uporabljajo tudi kot prispodobe za opisovanje nenavadnih družbenih razmer ali dogodkov, kot denimo: shizofrena situacija, paranoičen odziv, depresivno družbeno stanje in podobno. Namen uporabe psihiatričnega besedišča je očrniti nenavadna družbena dogajanja, osvetliti kruta in zlobna dejanja nekaterih posameznikov ali opozoriti na nedopustna stanja na določenem področju v družbi.

Vsesplošno izražanje v psihiatričnem besednjaku je sporno z več vidikov. Kot prvo je diskriminatorno do ljudi, ki trpijo zaradi resnih težav v duševnem zdravju in imajo glede tega uradno diagnozo. Nadalje vsebuje moralen prizvok, negativno sodbo in neodobravanje; je posmehljivo, šaljivo, rahlo nespoštljivo in žaljivo, občasno tudi prostaško in spominja na čase, ko so na posameznike s težavami v duševnem zdravju gledali kot na zveri in spake.

Psihiatrično izrazoslovje se običajno uporablja za opis družbenih razmer ali vedenj, ki so nenavadna, nevsakdanja, neetična ali nečloveška in niso v skladu s splošnim vrednostnim sistemom. Prenos psihiatričnega besedišča tako v medijski kot vsakdanji jezik je izjemno škodljiv za ljudi, ki trpijo za duševnimi stiskami in kroničnimi oblikami duševnih motenj. Psihiatrični besednjak se uporablja tudi v medijih, uporabljajo pa ga tudi družbene avtoritete, kar pomeni, da soustvarjajo in ohranjajo izraze, ki so neprimerni in škodljivi za širši družbeni odnos do oseb, ki imajo resne težave in duševne motnje.

Namen strokovnega izrazoslovja je diagnosticirati zdravstveno stanje zaradi nadaljnje obravnave, ne pa označevati ali zapostavljati ljudi. Žal pa s prehajanjem v medije in od tam v vsesplošno uporabo v javnosti nastaja novo izrazoslovje, ki počasi prehaja v vse pore družbenega življenja. Rabe izrazov iz psihiatričnega besedišča bi se v resnici morali izogibati, saj povzročajo diskriminacijo ranljivih skupin prebivalstva.

Imate težave s samostigmo? Preverite >>

<< Nazaj na zanimivosti o stigmi