Mnogotere ovire pri iskanju pomoči

Raziskave kažejo, da je iskanje pomoči v primeru težav v duševnem zdravju med begunci in begunkami praviloma slabše kot med t. i. večinskim prebivalstvom, četudi so med njimi bolj prisotne nekatere duševne motnje, kot je na primer izkušnja posttravmatskega stresnega sindroma. Ključne ovire pri iskanju pomoči so strukturne ovire, kot sta na primer neprimerna in negotova namestitev ter slab dostop do zdravstvenega sistema, specifične ovire, kot sta neurejen ali negotov status prebivanja, ter druge ovire, ki so vezane na stigmo v primeru težav v duševnem zdravju.

Izkušnja stigmatizacije lahko povzroči občutke sramu in oklevanje pri iskanju pomoči. Nekateri begunci in begunke poročajo tudi o pomanjkanju informacij glede razpoložljivih oblik pomoči in glede svojih pravic v okviru zdravstvenega in socialnega varstva v primeru težav v duševnem zdravju. To lahko vpliva na njihovo pripravljenost nuditi pomoč drugim ter na iskanje pomoči v primeru lastnih težav. Za prosilce in prosilke za azil predstavlja oviro pri iskanju pomoči tudi domneva, da bi lahko tovrstna aktivnost negativno vplivala na izid njihove prošnje za azil.

Stigmo, povezano s težavami v duševnem zdravju, za to skupino ljudi še povečuje izkušnja dvojne diskriminacije. Strukturno stigmo, kot je na primer izkušnja rasizma in socialne izključenosti, namreč spremlja še stigma zaradi težav v duševnem zdravju. Tudi stigma po povezavi lahko zmanjšuje učinkovitost programov v primeru težav v duševnem zdravju. Gre za to, da so družina in drugi bližnji osebe s težavami v duševnem zdravju prav tako pogosto stigmatizirani, kar slabo vpliva na izide zdravljenja in okrevanja. Drugi begunci in begunke so lahko vir podpore in pomoči, hkrati pa se tudi v teh skupnostih pogosto pojavljajo negativna prepričanja o težavah v duševnem zdravju, ki ovirajo iskanje ustrezne pomoči. Raziskave so med razlogi, zakaj begunci in begunke o svojih težavah v duševnem zdravju težko govorijo, ugotovile še izkušnjo političnega preganjanja in travme, prepričanje, da pogovor ne bo pomagal, izogibanje obravnavi simptomov in strah ter sram v primeru tovrstnih težav.

<< Nazaj na zanimivosti o stigmi