Doživljanje stresa je normalen in pričakovan odziv na epidemijo COVID-19!

Vsi se soočamo z nevarnostjo širitve epidemije COVID-19 in ukrepi za preprečevanje okužb so nam vsem spremenili vsakodnevno rutino. Nevarnosti, s katerimi se soočamo, in vse spremembe vsakdanjika nam povzročajo stres. Stres je normalen in pričakovan odziv na zaznano spremembo in je še toliko večji, če preti nevarnost. Stresni odziv pomeni, da se naše telo pripravi na učinkovito ukrepanje in je temelj samovarovanja.

Zaradi občutka stresa se lahko počutimo nekoliko slabše. Smo napeti, nemirni, nespeči, izgubimo smisel za humor. Postanemo nestrpni, neučakani, zahtevni do sebe in drugih. Lahko izgubljamo upanje in se predajamo črnim scenarijem. Manj dostopni postanemo za logične razlage.

Vse to je pričakovano in normalno. Prav tako je pričakovano in normalno, da se stresnega odziva lahko drug od drugega »nalezemo«. Tesnoba in strah sta čustvi, ki sta izjemno nalezljivi in v skupini ljudi, ki jih je strah za življenje, se lahko stopnjujeta do panike in groze. Vsi poznamo učinek stampeda.

Povsem normalno je tudi, da ljudje, ki smo tesnobni, prestrašeni in v stresu, iščemo bližino drugih ljudi. V primeru, da so drugi bolj umirjeni, se bomo z druženjem pomirili, če pa so še bolj prestrašeni in tesnobni ter v stresu, se bomo še bolj prestrašili tudi sami. Okoliščine epidemije pa nam narekujejo socialno izolacijo in na srečo imamo na voljo tehnologije, ki omogočajo druženje na daljavo.

Ljudje, ki so preboleli anksiozne motnje, depresijo ali pa se z njimi soočajo in jih še niso povsem premagali, lahko v času tako razširjenega stresa doživijo poslabšanje ali ponovitev anksiozne in depresivne motnje.

Ali vas zanima, do katere mere se je tesnoba zaradi epidemije s koronavirusom vtihotapila v vaše življenje? Izpolnite vprašalnik in poglejte rezultat.

Kaj je tehnostres oziroma digitalni stres? Kateri so vzroki zanj? Kakšne so njegove posledice? Kako ga je mogoče obvladovati? Odgovore na ta vprašanja najdete v zanimivosti: Digitalni stres in COVID-19.

Do katere mere se je tehnostres ali digitalni stres zaradi epidemije s koronavirusom vtihotapila v vaše življenje? Izpolnite vprašalnik in poglejte rezultat.

 

Psihološke posledice pandemije

Pandemija novega koronavirusa poteka že drugo leto in zaenkrat še ne kaže znakov pojenjanja. Pokazalo se je, da ima lahko okužba z virusom za prebolevnike tudi resne dolgoročne posledice, ki se kažejo...

Preberite več —›

COVID-19 in simptomi duševnih motenj

Vsakdo izmed nas je v zadnjem letu v večji ali manjši meri že občutil posledice stresa, ki jih prinašajo nevarnost širjenja epidemije COVID-19 in ukrepi za preprečevanje okužb. Veliko je dostopnih inf...

Preberite več —›

Krivda preživelega

Naše izkušnje z epidemijo covid-19 se lahko zelo razlikujejo. Življenje nekaterih teče z le majhnimi spremembami dalje. Drugim se je življenje postavilo na glavo. Veliko nas je ob delo. Lahko smo izgu...

Preberite več —›

Jeza v času koronakrize in njeno izrazanje

Vsi v določenih situacijah doživljamo občutja jeze oz. besa, še posebej, če se nam zdi, da nas kdo ali kaj ovira pri doseganju ciljev oz. nam želi škodovati. Jeza že od nekdaj igra pomembno vlogo pri ...

Preberite več —›

Obvladovanje jeze

Vsi smo v določenih situacijah jezni, kar pride še posebej do izraza v času pandemije novega koronavirusa. Ta je v naše vsakodnevno življenje vnesla vrsto sprememb, ki od nas zahtevajo stalne prilagod...

Preberite več —›

Obtičali smo v karanteni. Kaj zdaj?

Trenutne epidemiološke okoliščine lahko pripeljejo do tega, da se lahko oseba, cela družina, cel kolektiv ali cel razred znajdejo v karanteni.

Preberite več —›

Strah ima predvsem varovalno funkcijo

Strah je življenjsko pomemben varovalni občutek. Aktivira takojšnji samodejni odziv na grožnjo (panika) in vzdržuje pozornost za oprezanje in predvidevanje nevarnosti (anksioznost). Strah sprožijo zun...

Preberite več —›

Medijska tesnoba in strah v času pandemije

V času pandemije koronavirusa so mediji polni negativnih, svarilnih in celo grozečih informacij. To je do neke mere razumljivo, saj smo soočeni z nevarnostjo zgodovinskih razsežnosti. Vseeno pa tovrst...

Preberite več —›

Brezdomstvo, duševno zdravje in Covid-19

Tudi ljudem, ki imajo dom, oziroma živijo v primernih nastanitvah, je epidemija spremenila vsakodnevna življenja: nekateri so izgubili zaposlitev ali imajo zmanjšan dohodek. Usklajevanje dela in druži...

Preberite več —›

Migracije in duševno zdravje v času epidemije

Migranti in migrantke delo pogosto opravljajo v gospodarskih sektorjih ekonomije, ki jih je pandemija najbolj prizadela (na primer v turizmu in gostinstvu), ter tistih, ki so v korona kontekstu obravn...

Preberite več —›