Pred nekaj meseci smo se nenadoma znašli v povsem nepričakovani situaciji, ki je privedla do sprememb na praktično vseh področjih našega vsakdana. Novonastale razmere so od nas nemudoma zahtevale številne prilagoditve, kar je spremljala tudi precejšnja količina stresa. Situacija se je zdaj že nekoliko umirila, kljub temu pa je z vidika vnovičnega širjenja virusa prihodnost še vedno zelo negotova. Če se bodo tudi v prihodnje izmenjevala obdobja samoizolacije in običajnega življenja, se bomo morali podrobneje posvetiti pojavom, ki spremljajo naše življenjske prilagoditve, in njihovim potencialnim negativnim vplivom na telesno in duševno zdravje. Eden od pojavov, ki je bil v času pandemije vsesplošno prisoten, je tehnostres oz. digitalni stres.

Vsi uporabljamo besedo “stres”, ko želimo opisati, da smo pod pritiskom zaradi raznoraznih zahtev okolice. Izraz “tehnostres” oz. digitalni stres pa se nanaša specifično na stres, ki ga povzroča uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pri tem ne gre za to, da bi bilo nekoga strah uporabljati novo tehnologijo ali da ima težave s prekomerno uporabo tehnologije, kar lahko vodi v zasvojenost. Gre namreč za težave s prilagajanjem na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).

Deli s prijateljem

Tehnostres povzročajo dejavniki, dogodki, ali zahteve okolja, ki jih imenujemo tehnostresorji. Tehnostresorje lahko razdelimo v pet glavnih kategorij:

• Tehnopreobremenjenost: Uporaba IKT posameznika sili k temu, da dela več in hitreje, kot bi bilo zdravo.
  V času izbruha COVID-19 je večina delo opravljala od doma. Prihod in odhod z dela, ki običajno določata urnik delovnega dne, sta umanjkala. Zaposleni so se čez dan izmenično posvečali delovnim in družinskim obveznostim, kar je pomenilo, da se je delavnik pogosto zavlekel do večera. Ker je delo potekalo od doma, vodstvo ni imelo tako dobrega pregleda nad procesom dela kot v pisarni, zato so od zaposlenih pogosto pričakovali še več. Tudi sami zaposleni so se pogosto trudili opraviti večjo količino dela, da jim ne bi mogli očitati, kako doma lenarijo. Večina delovnih organizacij je potrebovala nekaj časa, da se je privadila na nove delovne razmere, kar je pogosto pomenilo prekomerno število spletnih sestankov. To je postal tako vsesplošen pojav, da se je v strokovni javnosti pričel uporabljati izraz "Zoom utrujenost".
• Tehnovdor: Uporaba IKT predstavlja vdor v posameznikovo zasebno življenje.
  Uporaba mobilnih telefonov, elektronske pošte in družbenih omrežij povzroča, da je posameznik stalno dosegljiv, zato nikoli resnično ne zapusti pisarne. Zaposleni se pogosto počutijo krive, če v prostem času ne preverjajo službene elektronske pošte, saj so stalno zaskrbljeni, da bodo zamudili kaj pomembnega. Tovrstna tehnologija je odstranila jasno ločnico med službenim in prostim časom, kar je prišlo še posebej do izraza v času izbruha COVID-19. Ker je večina ljudi delala od doma, se je temu prilagodil tudi čas delovnika. Delo ni več potekalo od 8 h do 16 h, temveč se je pogosto pričakovalo, da se posamezniki udeležujejo spletnih sestankov tudi v večernih urah in ob vikendih.
• Tehnokompleksnost: Zapletenost uporabe IKT posamezniku vzbuja občutek nesposobnosti.
  Ob izbruhu COVID-19 se je morala večina delovnih procesov hitro prestaviti na splet. Veliko zaposlenih si je moralo nemudoma kupiti prenosni računalnik in spletno kamero ter se naučiti uporabljati videokonferenčno programsko opremo, kar je marsikomu predstavljalo velik vir stresa.
• Tehnonegotovost: Stalne spremembe, nadgradnje in posodobitve programske ter strojne opreme pri posamezniku povzročajo občutke negotovosti.
  Nekateri delodajalci so v času samoizolacije zamenjali več spletnih platform za opravljanje dela. Zaposleni so morali tako poleg običajnega delavnika porabiti veliko ur še za učenje učinkovite uporabe nove tehnologije.
• Tehno-ogroženost: Posameznikov občutek, da je zaradi pogostih sprememb IKT ogrožena njegova zaposlitev.
  Prihod novih tehnologij in nadgradnja obstoječih pomeni, da tehnološko znanje zaposlenih hitro zastara, zato ga je treba ves čas nadgrajevati. Veliko zaposlenih ima lahko upravičen občutek, da jih bodo v primeru tehnološke neučinkovitosti nadomestili z nekom, ki se lažje prilagaja stalnim IKT spremembam. Ta občutek je danes še močnejši, saj je v času izbruha virusa veliko ljudi izgubilo službo, delo pa je postalo še bolj odvisno od uporabe IKT.

Deli s prijateljem

Posledice psihološkega stresa se kažejo tako na fizični kot psihološki ravni, kar velja tudi za tehnostres. Zaposleni so večino dne obkroženi z različno tehnologijo, ki lahko ob nepravilni ali prekomerni uporabi privede do številnih negativnih posledic. V času samoizolacije je večina ljudi delo opravljala od doma, kar se bo morda ponavljalo tudi v prihodnje, zato moramo biti še posebej pozorni na posledice tehnostresa, ki jih lahko razdelimo v štiri kategorije:

• Fizične posledice: V času izbruha COVID-19 si je morala večina zaposlenih delovni prostor ustvariti doma, pri čemer so pomembni delovna površina, osvetljenost prostora, položaj računalnika, tipkovnice in miške itd. Neustreznost delovnega prostora lahko privede do različnih težav, obenem pa se na telesni ravni odražajo tudi posledice psihološkega stresa. Med fizične posledice uvrščamo suhe in razdražene oči, glavobole, bolečine v hrbtu, vratu in ramenih, suha usta in grlo, razdraženo črevesje in bolečine v želodcu, povišan krvni tlak, napetost v mišicah, bolečine v prsnem košu in izčrpanost.
• Čustvene posledice: Psihološki in fizični stres se kaže tudi v spremenjenem čustvovanju in vedenju. Visoka raven tehnostresa se lahko odraža v razdražljivosti, strahu, paranoji, razočaranosti, ravnodušnosti, jezi, potrtosti, nezadovoljstvu z delovnim mestom ter občutjih anksioznosti in depresivnosti.
• Vedenjske posledice: Tehnostres lahko privede do prekomerne uporabe računalnika, kar lahko vodi tudi v nespečnost, zasvojenost, pretiran odpor do tehnologije, izogibanje družabnim dogodkom in zatekanje k alkoholu, kajenje ter prenajedanje. Če se pri osebi razvijejo močna občutja anksioznosti in depresivnosti, se lahko pojavijo tudi druge vedenjske posledice, ki so značilne za anksiozne in depresivne motnje.
• Psihološke posledice: Tehnostres se na kognitivni ravni odraža kot preobremenjenost z informacijami, frustracija zaradi neustreznega razmerja med zahtevnostjo naloge in sposobnostmi posameznika (naloga je lahko preveč enostavna ali prezahtevna), upad koncentracije, manjša pripadnost delovni organizaciji in manjša delovna učinkovitost. Če je prisotna le tehnopreobremenjenost se delovna učinkovitost začasno poveča, kar pa spremljata negativno čustvovanje in napetost, zato povečane delovne učinkovitosti ni mogoče vzdrževati dlje časa.

Deli s prijateljem

Do kakšne mere bo tehnostres vplival na posameznika, je odvisno od več dejavnikov:

• Starost: Največ tehnostresa doživljajo osebe med 35. in 45. letom starosti, in sicer gre predvsem za stres, ki je povezan s preobremenjenostjo in kompleksnostjo. V tem starostnem obdobju se poskušajo posamezniki čim bolj izkazati, kar pomeni, da morajo biti stalno na tekočem s tehnološkimi novostmi. Starejši zaposleni so v organizaciji že bolj uveljavljeni in vajeni delovnih postopkov, zato se s tehnološkimi spremembami ne obremenjujejo preveč.
• Spol: Moški doživljajo več tehnostresa.
• Računalniška pismenost: Posamezniki, ki so računalniško bolj pismeni, z vidika preobremenjenosti običajno doživljajo več tehnostresa, saj jim dajo delodajalci več dela kot tistim, ki niso tako vešči uporabe tehnologije. Poleg rednega dela se od njih pogosto pričakuje, da bodo dodatne ure namenili še poučevanju sodelavcev. Z vidika kompleksnosti več tehnostresa doživljajo tisti, ki so računalniško manj pismeni.
• Delovno mesto: Tehnostres se najpogosteje pojavi pri zaposlenih, od katerih se pričakuje, da so stalno delovno aktivni, tudi ko so doma. To se npr. pogosto pričakuje od oseb, ki delajo v spletnem oglaševanju in morajo biti stalno prisotni na družbenih omrežjih. V času izbruha COVID-19 se je to začelo vsesplošno pričakovati tudi od zaposlenih, ki tega prej niso bili vajeni.
• Zahtevnost naloge: Ob izvajanju manj kompleksnih nalog bodo zaposleni doživljali nižjo raven tehnostresa.
• Anksiozna in depresivna motnja: Osebe, ki imajo oz. so imeli v preteklosti anksiozno ali depresivno motnjo, lahko še intenzivneje občutijo posledice tehnostresa. Če opazite ponovitev simptomov anksioznosti ali depresivnosti, pravočasno poiščite strokovno pomoč.

Deli s prijateljem

Sami lahko na različne načine poskrbite za preprečevanje oz. nižanje ravni tehnostresa:

• Delovno okolje: V času, ko večina dela od doma, je pomembno, da tudi doma poskrbite za ustrezno delovno okolje. To pomeni, da delate v prostoru z ustrezno osvetljavo, uporabljate stol s primerno podporo za hrbet in poskrbite za pravilno razdaljo od ekrana in tipkovnice.
• Urnik dela in aktivnosti: Oblikujte tedenski urnik dela in družinskih obveznosti ter se ga poskušajte držati. Na ta način si boste postavili bolj jasno mejo med službenim in zasebnim življenjem.
• Delovni čas: Jasno opredelite, od katere ure ste dosegljivi in kdaj z delom zaključite. Ko je delovnika konec, se skušajte zavestno ukvarjati z drugimi stvarmi in do naslednjega jutra ne preverjajte službene elektronske pošte. Če je možno, se tudi s sodelavci dogovorite, do katere ure ste dosegljivi za službene klice, potem pa telefon izklopite. V današnji dobi takšni ukrepi seveda niso vedno možni, a kljub temu lahko poskušate v delovnik vnesti nekaj strukture.
• Računalniška pismenost: Kot bi pričakovali, se računalniško bolj pismeni posamezniki bolje znajdejo v delovnem okolju, ki zahteva veliko mero uporabe IKT. Na voljo je veliko različnih računalniških tečajev, kjer se lahko naučite nujno potrebnih veščin, obenem pa so mnogi tudi brezplačni. Če imate možnost tovrstnih izobraževanj na delovnem mestu, se jih vsekakor udeležite, saj boste tako na tekočem z vsemi novostmi.
• Rekreacija: Veliko študij kaže, da je telovadba zelo učinkovit način nižanja ravni stresa, saj pomaga preusmeriti pozornost, poveča sproščanje serotonina in dopamina, kar izboljša razpoloženje, obenem pa vas tudi fizično utrudi, kar lahko pomaga pri težavah z nespečnostjo.
• Sprostitev: Pri zmanjševanju stresa pomagajo tudi vaje sproščanja. Pri tem je učinkovita progresivna mišična sprostitev, odločite pa se lahko tudi za vodeno sprostitev ob zvočnem posnetku ali za eno izmed vaj čuječnosti. Zelo učinkovite so lahko tudi manj formalne oblike sprostitve, kot je sprehod v naravi, branje knjige ali ogled zabavnega filma.
• Spanje: Za dobro počutje in bolj učinkovito spoprijemanje s stresom je ključna higiena spanja. To pomeni, da poskušate vsak dan vstati in iti spat ob isti uri, tudi če trenutno delate doma in se vam ni treba peljati v službo.
• Znanje o tehnostresu: Pri obvladovanju tehnostresa je v prvi vrsti pomembno, da ste z njim čim bolje seznanjeni, da razumete, kako do njega pride in na kaj morate biti pozorni. O tem se lahko pogovorite tudi s sodelavci in (če imate možnost) vodstvom svoje delovne organizacije.

Deli s prijateljem

Če doživljate visoko raven tehnostresa, se lahko pojavijo tudi znaki in simptomi anksioznosti ali depresivnosti. Če pri sebi dlje časa opažate tovrstne težave, poiščite strokovno pomoč.

Za anksioznost soznačilni pretirana zaskrbljenost, mišična napetost, razdražljivost, nespečnost, upad pozornosti in energije ter izogibanje krajem, situacijam in ljudem, ob katerih se raven anksioznosti poveča.

Več o anksioznosti in o tem, kako se z njo bolj učinkovito spoprijeti, si lahko preberete tu.

Za depresivnost so značilni potrto razpoloženje, motnje spanja, upad zanimanja in uživanja v aktivnostih, občutki krivde ali brezupa, upad apetita, koncentracije in energije ter samomorilne misli.

Več o depresivnosti in o tem, kako se z njo bolj učinkovito spoprijeti, si lahko preberete tu.

Deli s prijateljem