Človeška bližina je za nas tolažilna in nam daje občutek zaščite

Človeško “naravno” bivalno okolje vključuje tudi prisotnost drugih ljudi. Človeške skupnosti preživijo v različnih pogojih: v izjemno vročih ali mrzlih predelih sveta, puščavah, po barjih ali na morju. Preživetvene možnosti pa se v večini naravnih okolij drastično zmanjšajo, če človek ostane sam. Tisti, ki v tovrstnih okoliščinah preživijo, neredko postanejo predmet znanih zgodb. Biti sam je za človeka nevarno, zato takšno stanje v organizmu prižiga alarme v obliki različnih občutij. Če smo sami, se najprej počutimo tesnobne (anksiozne), nato depresivne. Tesnobnost nas priganja, da v določenih okoliščinah ukrepamo, npr. poiščemo druge ljudi. V stanju depresivnosti pa se izklopimo. Tako izklopljeni med čakanjem na pomoč varčujemo z energijo. Evolucijske razlage človeških odzivov celo potrjujejo, da je depresivnost v izrednih okoliščinah osamljenosti zaščita pred morebitnimi plenilci. Danes pa se lahko fizično izoliramo od drugih in si hkrati še vedno zagotovimo preživetje.

Epidemija covid-19 je s fizično izolacijo kljub temu ustvarila izredne življenjske okoliščine. Ko smo tako ali drugače ogroženi ter pod stalnim stresom, ljudje namreč še bolj težimo k iskanju stika z drugimi. Človeška bližina je za nas tolažilna in nam daje občutek zaščite. Temeljne strategije preprečevanja širjenja nevarnosti okužb so tako v nasprotju z našimi potrebami. Naravno odzivanje v obliki potrebe po druženju pomeni tveganje, ki ga preprečujemo, kar povzroča še dodatni stres ter tesnobo. Ta lahko dosega raven panike, ki je ne razumemo in jo ignoriramo. Zelo pa je pomembno, da se dejavno posvetimo iskanju alternativnih načinov, kako svoj prestrašeni organizem pomiriti. Dobro je, da čim bolj pristne stike z drugimi vzdržujemo brez neposrednega stika z njimi, a še vedno z dejavno in dvosmerno komunikacijo. Zgolj sledenje drugih na socialnih omrežjih brez dejavne komunikacije in spremljanje aktualnih novic lahko vzbudita še večji občutek osamljenosti in nemoči. Gotovo je zdaj pravi čas, da se res posvetimo raziskovanju, kaj imamo radi ter kaj nas pomirja in sprošča.

<< Nazaj na zanimivosti o stresu v času koronavirusa