Popočitniška otožnost je občutek žalosti, utrujenosti ali praznine, ki se lahko pojavi po vrnitvi z dopusta ali po koncu praznikov. Med počitnicami smo pogosto bolj sproščeni in svobodni pa tudi izpostavljeni več pozitivnim dražljajem kot sicer, zato lahko vrnitev v ustaljene tirnice povzroči nenadno spremembo v doživljanju sebe in sveta okoli nas. To ni uradno diagnosticirana duševna motnja, temveč običajno čustveno odzivanje na spremembo hitrosti dogajanja in okolja.
Ta občutja lahko zmanjšajo našo motiviranost in učinkovitost ter poslabšajo splošno počutje. Upade nam zbranost pri delu, občutimo lahko večjo razdražljivost in manjšo željo po druženju. Čeprav je ta stopnja običajno kratkotrajna, lahko pri ljudeh z že obstoječimi težavami v duševnem zdravju sproži ali okrepi znake anksioznosti in depresije. Na splošno velja, da večja kot je razlika med počitniškim in siceršnjim življenjem, bolj izrazita je otožnost.
S popočitniško otožnostjo se lahko učinkovito soočamo, tako da načrtujemo prijetne dejavnosti tudi po vrnitvi domov, se postopoma uvajamo v delovne obveznosti in ohranjamo zdrave počitniške navade (npr. redna telesna dejavnost, čas v naravi ipd.). Pomaga tudi, če počitnice zaključimo z nekaj dnevi prehoda, namesto da se takoj po vrnitvi lotimo vseh obveznosti. Ključno je, da si priznamo, da je popočitniška otožnost običajen odziv in je ne poskusimo potlačiti.
Vir: Fritz, C., & Sonnentag, S. (2006). Recovery, Well-Being, and Performance-Related Outcomes: The Role of Workload and Vacation Experiences. Journal of Applied Psychology, 91(4), 936–945. https://doi.org/10.1037/0021-9010.91.4.936
© 2025 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
