Poišči pomoč

Z izgorelostjo se sooča tudi vse več pripadnikov generacije mladih 

Čeprav se v vsakdanjem  jeziku uporablja izraz izgorelost za vsako hujšo obliko utrujenosti, pa strokovnjaki razlikujejo med normalno (pre)utrujenostjo, ki jo po večji obremenitvi čuti domala vsakdo, med delovno izčrpanostjo, ki je prav tako normalna posledica dolgotrajnih delovnih obremenitev,  ter med izgorevanjem, ki pa sodi med duševne motnje. Izgorelost je sindrom, pri katerem gre za dolgotrajno kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, pospremljeno s simptomi, kot so: razdražljivost, slaba volja, izguba motivacije, ravnodušnost, nemoč, depresija, pomanjkanje energije in manjša učinkovitost, bolečine v sklepih in mišicah, motnje spanja idr. Če utrujenost in izčrpanost lahko odpravimo s počitkom, dopustom ali razbremenitvijo, pa je pri izgorelosti  situacija nekoliko drugačna, saj počitek le začasno umiri trenutne simptome izgorelosti, ki se lahko povrnejo že ob prvih novih obremenitvah.

Vendar izgorelost ni prisotna zgolj med starejšo populacijo. O njej poroča že skoraj polovica milenijcev  (osebe, rojene med leti 1980 in 2000)  v starostni skupini od 18 do 24 let.  Po podatkih OECD je namreč to še posebej ranljiva skupina, saj je zanjo značilna najvišja stopnja brezposelnosti oziroma so njeni pripadniki večinoma prekarci in imajo najnižje povprečne plače. Poleg simptomov anksioznosti in depresije poročajo izgoreli milenijci tudi o težavah s spanjem, upadu imunosti, izgubi apetita, zlorabi psihoaktivnih snovi in občutku energijske izpraznjenosti.

Kateri so najbolj pogosti znaki in občutki, ki so še posebej značilni za milenijsko izgorelost?