Kdor svojo zaposlitev doživlja kot negotovo, bo tudi pogosteje odsoten z dela zaradi bolezni

S psihološkega vidika je negotovost zaposlitve pomemben izvor stresa pri delu. Za visoko raven stresa, ki traja dalj časa, pa obstajajo številni dokazi o tem, kako škodljivo vpliva na telesno in duševno zdravje.

Negativne posledice negotovosti zaposlitve za zdravje so lahko kratkoročne in se kažejo v obliki delavčeve potrebe po okrevanju, recimo želje po odmiku od dela in počitku za obnovitev energijskih rezerv. Dolgoročne posledice se odražajo v splošnem poslabšanju zdravja zaradi kronične grožnje, ki jo predstavlja negotovost zaposlitve.

Longitudinalna (dlje trajajoča) raziskava, ki je na reprezentativnem vzorcu delavcev v ZDA proučevala povezanost med zaznano negotovostjo zaposlitve in zdravjem, je pokazala, da je pri človeku, ki je prepuščen dolgotrajni negotovosti zaposlitve, z veliko verjetnostjo mogoče napovedati slabše samoocene zdravja in poslabšanja depresivne simptomatike. Do podobnih ugotovitev je prišla tako imenovana michiganska raziskava: delavci, ki zaznavajo svojo zaposlitev kot negotovo, dvainpolkrat pogosteje kot tisti v kontrolni skupini poročajo o slabem zdravju, skoraj štirikrat pogosteje o napadih tesnobe in skoraj sedemkrat pogosteje o depresivni simptomatiki. Zanimivo pri tem je, da ne gre nujno za objektivno negotovost zaposlitve, temveč je dovolj že, da jo posameznik doživlja kot negotovo. Tudi raziskava med japonskimi delavci, ki delajo v negotovih zaposlitvah, njihov delavnik pa je daljši od 40 ur tedensko, je pokazala, da so svoje zdravstveno stanje slabše ocenili in da so pogosteje zapadali v duševne stiske.

Kdor svojo zaposlitev doživlja kot negotovo, bo tudi pogosteje odsoten z dela zaradi bolezni. Negotovost zaposlitve pa ne vpliva le na povečan absentizem v delovni organizaciji, temveč je dokazan tudi njen negativni vpliv na delovno uspešnost: zaposleni so manj zadovoljni s svojim delom in ne čutijo izrazite pripadnosti organizaciji. Ugotovitve kažejo tudi na to, da visoka stopnja negotovosti zaposlitve vpliva na zmanjšano delovno motivacijo in nizko varnostno kulturo, posledica tega pa je več poškodb pri delu.

Priporočena literatura za poglabljanje:

Dernovšček Hafner N. (2018). Psihološki vidiki prekarnega dela. V Poglajn, Č., Kostevc, Č., Dernovšček Hafner N. (ur.). Prekarnost in družbena negotovost: interdisciplinarni pogledi na prekariat (str. 293-302). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

Preverite, koliko ste v stresu >>

<< Nazaj na zanimivosti o stresu