Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.

Poišči pomoč

Podrobno iskanje

Če se začaran krog, v katerem ena težava spodbuja drugo, ponavlja dlje časa, to ne vpliva le na počutje, temveč tudi na zdravje

Stres in nespečnost sta pogosta spremljevalca sodobnega načina življenja in sta med seboj tesno povezana. Stres lahko oteži uspavanje in poslabša kakovost spanja, medtem ko pomanjkanje spanja poveča občutek napetosti in obremenjenosti. Tako se lahko vzpostavi začaran krog, v katerem ena težava spodbuja drugo.

Ko smo pod stresom, se težje umirimo. Misli pogosto usmerimo v skrbi, obveznosti ali prihodnje dogodke, kar otežuje uspavanje. Posledično lahko dlje časa ostajamo budni ali pa se ponoči prebujamo. Spanec je pogosto plitvejši in manj obnovitven, zato se zjutraj ne počutimo spočiti.

Ob stresu se v telesu sprožijo procesi, ki povečajo budnost in pripravljenost na odziv. Izločajo se hormoni, ki otežujejo sproščanje, zato je prehod v spanec počasnejši, pa tudi med spanjem možgani ostajajo bolj dejavni. To vodi v slabšo kakovost spanja in pogostejša prebujanja. Če se to ponavlja, lahko telo ostaja v povečani napetosti, kar dodatno prispeva k vzdrževanju nespečnosti.

Pomanjkanje spanja vpliva tudi na naše vsakodnevno delovanje. Pogosteje se pojavljajo razdražljivost, slabša koncentracija in večja občutljivost na stres. Naloge, ki bi jih sicer lažje obvladali, se lahko zdijo zahtevnejše, kar dodatno poveča občutek preobremenjenosti.

Če se takšen vzorec ponavlja dlje časa, lahko težave s spanjem postanejo trajnejše. Telo se težje sprosti in ostaja v stanju povečane budnosti, tudi takrat, ko bi moralo počivati. To ne vpliva le na počutje, temveč tudi na zdravje, saj ima spanec pomembno vlogo pri obnovi telesa in uravnavanju telesnih ter duševnih procesov.

Pomembno je, da takšne vzorce čimprej prepoznamo in se z njimi spoprimemo. To lahko že s preprostimi spremembami, kot so reden ritem spanja, omejevanje uporabe zaslonov pred spanjem ter umirjanje večernih dejavnosti. Koristno je tudi, da čez dan poskrbimo za ravnovesje med obremenitvami in počitkom.

Ko izboljšamo spanec, pogosto lažje obvladujemo stres. Z zmanjšanjem stresa se praviloma izboljša tudi kakovost spanja. Na ta način lahko postopoma prekinemo začaran krog ter prispevamo k boljšemu počutju in zdravju.

 

Viri:

– American Psychological Association. (2013, January 1). Stress and sleep. https://www.apa.org/news/press/releases/stress/2013/sleep

Han, K. S., Kim, L., & Shim, I. (2012). Stress and sleep disorder. Experimental neurobiology21(4), 141–150. https://doi.org/10.5607/en.2012.21.4.141

– Kalmbach, D. A., Anderson, J. R., & Drake, C. L. (2018). The impact of stress on sleep: Pathogenic sleep reactivity as a vulnerability to insomnia and circadian disorders. Journal of sleep research27(6), e12710. https://doi.org/10.1111/jsr.12710

– Suni, E. (2025, July 10). Stress and insomnia. Sleep Foundation. https://www.sleepfoundation.org/insomnia/stress-and-insomnia

Preverite, koliko ste v stresu >>

<< Nazaj na zanimivosti o stresu