
Na prvi pogled se zdi, da računalniško ali digitalno delo človeka razbremeni – poteka brez telesnega napora, v nadzorovanem okolju in s tehnologijo, ki naj bi »olajšala« delo. A številni posamezniki kljub temu poročajo o stalni utrujenosti, psihični napetosti in občutkih tesnobe, tudi po dnevih, preživetih zgolj za zaslonom. Kako je to mogoče?
Psihologi ta pojav pojasnjujejo kot posledico stalne priklopljenosti, ki vodi v neprestano miselno ali kognitivno pripravljenost – stanje, v katerem je psihični in živčni sistem aktiviran, četudi lahko telo miruje. Digitalna okolja so čutno preobremenjena: polna opozoril, mikrodražljajev in zahtev, ki od nas terjajo nenehno preklapljanje med nalogami in okvirji (ang. task switching) oziroma večopravilnost (ang. multitasking). Vsaka e-pošta, obvestilo aplikacije ali sistemski signal aktivira psihološki odziv, v katerem se telo pripravi na hiter odziv, hitro zaznavanje – a hkrati preide v stanje površne in razpršene pozornosti.
Študije kažejo, da po vsaki prekinitvi potrebujemo v povprečju 23 minut, da znova dosežemo stanje globoke osredotočenosti, ki je nujno za opravljanje marsikaterega umsko zahtevnega dela. Če obvestila prihajajo vsakih deset minut, tega stanja sploh nikoli ne moremo doseči. Posledica je stalna notranja napetost – med pripravljenostjo na odziv in nezmožnostjo umiritve –, kar dolgoročno vodi v psihično izčrpanost, motnje spanja, tesnobo in občutek izgube nadzora.
Paradoks digitalne utrujenosti je v tem, da lahko telo počiva, medtem ko je um neprestano v pogonu. Naš živčni sistem ostaja v stanju psihološke vznemirjenosti, primerljivem z blago obliko stalne pripravljenosti in ogroženosti. Digitalni stres je torej učinek trajne aktivacije kognitivnega sistema, ki – tako kot vsak drug telesni sistem – potrebuje počitek, upočasnitev in čas za obnovitev.
Do katere mere se je tehnostres ali digitalni stres vtihotapil v vaše življenje? Izpolnite vprašalnik in poglejte rezultat.
Vira:
– Mark, G., Gudith, D. in Klocke, U. (2008). The cost of interrupted work: More speed and stress. Proceedings of the SIGCHI Conference on Human Factors in Computing Systems.
– Oulasvirta, A., Rattenbury, T., Ma, L. in Raita, E. (2012). Habits make smartphone use more pervasive. Personal and Ubiquitous Computing, 16(1), 105–114.