Pretirana uporaba digitalnih orodij lahko povzroča spremembe v nagrajevalnem možganskem sistemu

Živimo v času, ko smo pred zasloni več kot kadarkoli prej – in to zaradi dela, šole ali zabave. Digitalne naprave nas spremljajo na vsakem koraku, pogosto pa tudi ogrožajo naše zdravje, odnose in kakovost življenja. Nekatere spletne vsebine nas lahko hitro zasvojijo, saj močno spodbujajo nagrajevalne mehanizme v možganih (občutek ugodja, nagrade).

Digitalna zasvojenost je sodoben pojav, ki se kaže v pretirani in nenadzorovani uporabi digitalnih orodij, kot so pametni telefoni, družbena omrežja, spletne igre in različne aplikacije. Posamezniki lahko v digitalnem svetu preživijo toliko časa, da to slabo vpliva na njihovo osebno, družinsko in poklicno življenje. Zasvojenost se kaže v težavah z osredotočenjem, pogostem prekinjanju spanja zaradi uporabe naprav, človek se težko pripravi k drugim dejavnostim ter občuti tesnobo in osamljenost, ko nima dostopa do tehnologije.

Raziskave razkrivajo, da tako kot zasvojenost z drogami tudi digitalna zasvojenost vpliva na možgane. Pretirana uporaba digitalnih orodij lahko povzroča spremembe v nagrajevalnem možganskem sistemu, kjer se ob prejemu novih informacij, »všečkov« ali sporočil sprošča več živčnega prenašalca dopamina. To vodi v hrepenenje po novih tovrstnih dražljajih in zmanjšuje sposobnost samonadzora ter potrpežljivost. Zato se posameznik težje dlje časa osredotoča na eno nalogo.

Če se želimo izogniti negativnim posledicam uporabe digitalnih orodij, je ključno razvijati zdrave digitalne navade. To vključuje omejevanje časa pred zasloni, uvajanje »digitalnega posta« (na primer izklop družbenih omrežij ob določenih urah), redno telesno dejavnost ter krepitev družbenih stikov. Pri mladih je posebej pomembna vloga staršev in šol, ki lahko s svojim zgledom in izobraževanjem spodbujajo uravnoteženo uporabo tehnologije.

Več o digitalni zasvojenosti.

<< Nazaj na zanimivosti o zasvojenosti