V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.
Večja učinkovitost in razbremenitev od fizičnega dela, hkrati z informacijsko preobremenjenostjo, ključni tehnološki trendi temelječi na umetni inteligenci in samodejno vodenje evidenc. Ali bodo delo na kmetiji popolnoma prevzeli stroji? Je merilo uspeha večji in boljši traktor? Kje vse je na domači kmetiji prostor za optimizacijo s pomočjo UI? V okviru projekta PoljaMoči pripravljamo spletni seminar, kjer bodo raziskovalec, antropolog in mladi kmet predstavili digitalizacijo in različne vidike uporabe umetne inteligence v kmetijstvu.
Vljudno vabljeni, da se v torek, 9. junija 2026, ob 20.00 uri preko spletne platforme Zoom udeležite seminarja, kjer boste lahko prisluhnili trem govorcem, ki bodo predstavili svoj pogled na uporabnost, pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri delu in v vsakdanjem življenju.
Prosimo, da svojo udeležbo potrdite najpozneje do ponedeljka 8. junija na spletni povezavi: https://forms.gle/xdBzTtRYnQEpyHR8A. Spletno povezavo do srečanja boste prejeli na svoj elektronski naslov na dan dogodka.
VLJUDNO VABLJENI!
PROGRAM SPLETNEGA SEMINARJA
Vsebina: V predstavitvi bo digitalizacija kmetijstva obravnavana kot proces, ki poleg obljub o večji učinkovitosti in razbremenitvi fizičnega dela prinaša tudi nove oblike psihičnega stresa, kognitivne preobremenjenosti ter odvisnosti od digitalnih tehnologij. Poseben poudarek bo namenjen negativnim učinkom digitalizacije, kot so stalna povezanost, informacijska preobremenjenost, pritisk po hitrem odzivanju in večopravilnost. Ti pojavi bodo obravnavani kot posledice specifično zasnovanega digitalnega okolja, ki ga nadzorujejo in infrastrukturno obvladujejo zasebne tehnološke korporacije. V predstavitvi bo odprto tudi vprašanje, kako digitalne tehnologije kmetom in širši družbi omogočajo nove oblike delovanja, hkrati pa ustvarjajo nove ovire za avtonomijo, pogoje vsakdanjega dela in kakovost življenja.
Predstavitev govorca: Dino Manzoni je doktorand na Oddelku za filozofijo FF UL in raziskovalec na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU. Po končanem magistrskem študiju psihologije je izkušnje pridobival na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer je opravil pripravništvo v zdravstvu. Na inštitutu raziskuje stiske in dobro počutje zapostavljenih družbenih skupin, zlasti migrantov in kmetov. Pri tem se osredotoča na področja psihopatologije, telesnosti in sociokulturne psihologije. Nedavno je izdal znanstveno monografijo Logična struktura ljubezni (Analecta, 2026).
Vsebina predavanja: Slovensko kmetijstvo vstopa v novo obdobje, v katerem digitalizacija ni več izjema, temveč del vsakdana. Molzni roboti, pametni namakalni sistemi in digitalni računi so že znani, zdaj pa prihaja korak naprej: uporaba umetne inteligence kot praktičnega pomočnika pri vodenju kmetije. Sodobna uspešnost ni več odvisna le od fizičnega dela ali najmočnejše mehanizacije, temveč vse bolj od znanja, podatkov, inovacij, povezovanja in novih prodajnih poti. Na predavanju bo predstavljen napreden UI vmesnik, namenjen vsakdanjim izzivom kmetovalcev. Omogoča samodejno vodenje evidenc, podporo računovodstvu ter optimizacijo denarnih tokov in rabe tal. Podatki tako niso več le obveznost zaradi nadzora, ampak orodje za boljše odločitve, učinkovitejše delo in večjo gospodarnost. Ključno sporočilo predavanja je, da umetna inteligenca ne nadomešča človeka, temveč mu pomaga. Tehnologija pregleduje podatke in predlaga možnosti, končna odločitev, odgovornost, modrost in odnos do zemlje pa vedno ostajajo v rokah kmeta.
Predstavitev govorca: Domen Benčina je mladi kmet z družinske kmetije Pr’Birtovih, kjer kmetujejo že več kot 650 let. Na kmetiji, kjer vlada generacijsko sožitje treh generacij kmetuje skupaj z ženo Sašo, glavna dejavnost na kmetiji je reja krav molznic, dodano vrednost pa ustvarijo s predelavo v visokokakovostne izdelke. Pridelujejo in predelujejo mleko, meso, jajca, zelenjavo, sadje in žita. Kmetija leži na geografsko zelo zahtevnem kraškem tipu tal z mediteransko klimo in ravno to prinaša številne omejitve. Zahtevnost kmetovanja Domen vidi kot priložnost in z uporabo umetne inteligence uvaja nove sisteme, ki pomenijo pomemben prihranek časa, denarja in delovne sile. S tem olajša procese administracije, optimizacije pridelave v tleh, hlevu … Z uvedbo novih modelov financiranja in razmišljanja razvija kmetijo v zastavljeno smer, ki je trajnostna in trdna.
Vsebina predavanja: V kakšnem svetu bomo živeli čez pet let? Kakšne bodo takrat slovenske kmetije? Predavatelj se bo osredotočil na ključne tehnološke trende, ki bodo vplivali na gospodarstvo, kmetijstvo, družbo in človeka, predvsem na robotizacijo, avtomatizacijo ter uvajanje rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci (UI). Po napovedih različnih analitskih organizacij, med njimi OECD, Unesca, Svetovne banke in družbe McKinsey, lahko zaradi teh procesov pričakujemo od 10 do 30 odstotkov manjše potrebe po delu. To ne pomeni, da bodo na kmetiji stroji delo prevzeli čez noč ali da bomo imeli na tisoče brezposelnih kmetov zaradi orodij UI, temveč da bo verjetneje prihajalo do postopnega spreminjanja, nadomeščanja in dopolnjevanja delovnih procesov z digitalnimi orodji in napravami. Ker je prihodnost, ki se nam obeta, še vedno precej nejasna in negotova, tehnološke in družbene smernice pa se hitro spreminjajo, je smiselno naložbe v prihodnost kmetije čim bolj razpršiti. S povsem človeškega vidika pa velja v času UI vlagati v troje: v glavo, srce in roke. Natančneje: v znanje, skrb zase in za druge ter v ročne spretnosti. S takšnim vložkom bo življenje na kmetiji v prihodnosti bolj umirjeno, odporno in človeško.
Predstavitev govorca: Antropolog dr. Dan Podjed je višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in področni strokovnjak na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Osrednja področja njegovega raziskovalnega zanimanja so izolacija, krize, razmerja med ljudmi in tehnologijami, trajnostni načini življenja in spoznavanje vsakdanjika. Njegov zadnji knjižni dvojec (roman in znanstvena razprava) s skupnim naslovom Krizolacija, v katerem opiše izoliranega človeka, ki med neskončno krizo preživlja čas pred zasloni in med štirimi stenami, je odmeven tako v akademski skupnosti kot v širši javnosti. Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije je njegova dela dvakrat razglasila za izjemne dosežke na področju znanosti, in sicer leta 2011 in 2021. Odmevna je bila tudi Podjedova izjava o tem, da sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi, ki jo je časnik Večer razglasil za Bob leta 2022. Prejel je častni naziv Komunikator znanosti leta 2024, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.
© 2026 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
