Prepoznavanje dejavnikov tveganja je ključnega pomena za obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti

Izgorelost, ki jo opredelimo kot sindrom telesne in duševne izčrpanosti, depersonalizacije, to je občutka odtujenosti od samega sebe, in zmanjšane delovne učinkovitosti, se ne dogaja le v pisarnah in tovarnah. Tudi na kmetijah, med ljudmi, ki vsak dan vstajajo s soncem in delajo z zemljo ter živalmi, postaja izgorelost vse pogostejša. Kmetovanje je veliko več kot le poklic, je način življenja. Zaradi posebnosti kmečkega poklica, prepleta nepredvidljivih naravnih okoliščin, gospodarskih pritiskov, družinskega izročila in močnega občutka dolžnosti pri kmetih in delavcih na kmetiji pogosto prihaja do dlje časa trajajoče preobremenjenosti, ki lahko vodi v izgorelost.

Novejše raziskave osvetljujejo, kako resno je stanje in razkrivajo različne dejavnike za izgorelost. Novejša študija iz leta 2023, ki so jo izvedli med 351 irskimi kmeti, je pokazala, da jih 23,6 odstotka trpi za izgorelostjo, medtem ko jih 50,1 odstotka poroča o težavah s spanjem. Izgorelost je bila povezana s slabšim duševnim in telesnim zdravjem, k njej pa so prispevali dejavniki, kot sta starost in starševstvo.

Najpogostejše dejavnike tveganja za izgorelost pri kmetih lahko strnemo v naslednja področja, ki se medsebojno prepletajo:

1. Denarna negotovost: nestanovitni prihodki zaradi nihanja cen pridelkov in odkupnih cen, visoki stroški proizvodnje (gorivo, gnojila, krma, stroji), krediti in dolgovi, težaven dostop do denarne podpore.
2. Negotove in nepredvidljive vremenske in okoljske razmere: suše, toče, poplave, nepričakovani vremenski pojavi, podnebne spremembe, ki vplivajo na stalnost pridelave, izguba nadzora nad naravnimi dejavniki (npr. razmnoževanje škodljivcev, nove bolezni rastlin).
3. Dolgi delovniki in težke telesne obremenitve: delo »od jutra do večera«, pogosto brez prostih dni, pomanjkanje dopusta in oddiha, telesna izčrpanost in poškodbe ter nezgode pri delu.
4. Osamljenost in družbena osamitev: omejeni stiki z vrstniki izven družine in kmetije, zemljepisna odmaknjenost kmetij in slab dostop do storitev, občutek, da »morajo zdržati«.
5. Odgovornost in pritisk izročila: prevzem družinske kmetije in občutek dolžnosti do ohranjanja, kar so ustvarili prejšnji rodovi, strah pred neuspehom (»ne smem razočarati«), vztrajanje na kmetiji več rodov, zaradi pritiska nadaljevanja izročila.
6. Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja: na kmetijah, ki velikokrat delujejo kot družinsko podjetje, je meja med domom in delom zabrisana, nesoglasja med pogledi različnih rodov na načine dela in vodenja kmetije, ni časa za skrb in negovanje odnosov.
7. Upravljanje in zakonodaja: nenehne spremembe zakonodaje (npr. v zvezi z okoljem, živalmi), neživljenjski uradniški postopki, strah pred nadzorom, nejasnost pravil.
8. Pomanjkanje dostopa do strokovne pomoči: pomanjkanje možnosti pogovorov o težavah v duševnem zdravju, slaba dostopnost do psihološke podpore na podeželju, zaznamovanost z utrujenostjo kot nečim družbeno nesprejemljivim (»če si utrujen, se pač ne pritožuješ«).

Prepoznavanje dejavnikov tveganja je ključnega pomena, če želimo pripraviti ciljno usmerjene postopke za obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti.

Opomba: Izraza kmet in delavec se v celotnem zapisu uporabljata kot nevtralni obliki za oba spola.

Več o  študiji izgorelosti med irskimi kmeti si lahko preberete na tej povezavi: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0925753523003193?via%3Dihub

<< Nazaj na zanimivosti o počutju na kmetiji