Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Kako ločenost od družine vpliva na duševno zdravje migrantskih delavcev v kmetijstvu?

Številni migrantski delavci v kmetijstvu so se za odhod na delo v tujino odločili predvsem, da bi omogočili boljše življenje svojim družinskim članom, ki so ostali doma. Hkrati pa prav ločenost od družine predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za poslabšanje njihovega duševnega zdravja.

Začasne migracije zato pogosto ne pomenijo le prostorskega premika posameznika, temveč tudi njegovo vsakodnevno življenje med dvema državama in dvema svetovoma – v enem je delo, v drugem družina. Medtem ko delavec opravlja telesno zahtevno delo v državi prihoda, ostaja čustveno močno povezan z družino v državi izvora. Ta povezanost je pogosto vir motivacije, lahko pa postane tudi vir stresa.

To nazorno povzema izjava portoriškega delavca v Združenih državah Amerike: »Nihče noče zapustiti svoje družine in biti tu v skrbeh zanjo ter vedeti, da ne more biti ob njej, če se kaj zgodi.« Ta misel strne izkušnjo številnih migrantskih delavcev, ki se iz dneva v dan soočajo z občutki nemoči, ker pomembnih življenjskih dogodkov doma ne morejo deliti s svojimi najbližjimi.

Poleg čustvene ločenosti delavce spremlja tudi občutek odgovornosti za preživetje družine. Mnogi znaten del svojega zaslužka redno pošiljajo domov, saj od tega denarja živijo njihovi partnerji, otroci ali starši. Skrb, ali bodo za družino dovolj zaslužili, pogosto postane njihov stalni spremljevalec. Če zbolijo, izgubijo delo ali zaradi slabega vremena opravijo manj delovnih ur, to ne pomeni zaskrbljenosti le zase, temveč tudi za njihove bližnje, ki so od njihovega zaslužka odvisni.

Pomembno vlogo imajo transnacionalne družinske vezi. Telefonski pogovori, videoklici ali sporočila omogočajo, da družinski člani ostajajo povezani tudi na daljavo. Vendar raziskave opozarjajo, da te povezave pogosto otežujejo dolgi delovniki, prostorska osamitev, nastanitev z drugimi migrantskimi delavci, ki ne zagotavlja  dovolj zasebnosti, ter omejen dostop do prevoza in/ali komunikacijskih sredstev. Čeprav sodobna tehnologija zmanjšuje razdaljo med državami, ne more nadomestiti fizične prisotnosti ob pomembnih družinskih dogodkih.

V zadnjih letih raziskovalci vse pogosteje poudarjajo, da duševnega zdravja migrantskih delavcev ni mogoče razumeti brez upoštevanja njihovih družin. Transnacionalne družine namreč živijo v položaju, kjer odločitve, sprejete v eni državi, neposredno vplivajo na življenje družinskih članov v drugi. Stres, negotovost in ločitve tako ne prizadenejo le delavcev, temveč tudi njihove partnerje, otroke in druge sorodnike, ki ostanejo doma.

Zato raziskovalci opozarjajo, da bi morali pri oblikovanju politik in programov podpore migrantskim delavcem razmišljati širše. Dobro počutje migrantskega delavca je tesno povezano z dobrim počutjem njegove družine. Omogočanje rednih stikov, večja stabilnost zaposlitve in možnosti združevanja družin ne izboljšajo le kakovosti posameznikovega življenja, temveč lahko občutno zmanjšajo tudi dolgotrajne duševne stiske, povezane z migracijo.

Viri:

– Escrig-Pinol A, Gastaldo D, Cortinois AA, McLaughlin J. From migrant to transnational families' mental health: an ethnography of five Mexican families participating in agricultural labour in Canada. Soc Sci. 2023; 12(9): 523.

– García-Colón I, Meléndez E. Enduring migration: Puerto Rican workers on U.S. farms. Cent J. 2013; 25(2): 96-119.

– Hovey JD, Magaña CG. Psychosocial predictors of anxiety among immigrant Mexican migrant farmworkers: implications for prevention and treatment. Cult Divers Ethnic Minor Psychol. 2002; 8(3): 274-289.

<< Nazaj na zanimivosti o počutju na kmetiji