Digitalni stres ni zgolj posledica količine informacij, ampak tega, kako so posredovane

Računalniška ali digitalna tehnologija v kmetijstvu naj bi olajšala delo, povečala učinkovitost ter zmanjšala psihofizične obremenitve in potrebe po delovni sili. Čeprav so se telesne obremenitve v določenih vidikih res zmanjšale, številne izkustvene študije iz Evrope in Severne Amerike kažejo na nasproten učinek na duševni ravni: kmetje vse pogosteje poročajo o naraščajoči psihični izčrpanosti, občutkih stresa, izgubi samostojnosti in duševni preobremenjenosti.

Eden ključnih razlogov za to je, da digitalna orodja ne delujejo več kot podaljški človeških zmožnosti, ampak kot infrastruktura, ki preoblikuje delovne in psihične procese. Ne podpirajo zgolj mišic, ampak usmerjajo procese odločanja, pozornosti in odzivnosti. Sodobna digitalna infrastruktura je sestavljena iz senzorjev, aplikacij, opozoril, nadzornih plošč in algoritmov, ki od uporabnika terjajo stalno priklopljenost, neprekinjeno odzivnost in večstopenjsko miselno ali kognitivno zavzetost. Kmet mora danes hkrati fizično delati in upravljati digitalno tehnologijo – pogosto brez jasne razmejitve med začetkom in koncem delovnega dne.

V kvalitativnih raziskavah kmetje pogosto opisujejo občutek, da jih tehnologija nenehno ocenjuje. Vsak klik, odziv ali zamuda ustvari podatkovno sled, na podlagi katere jih sistemi analizirajo, razvrščajo in usmerjajo. Tehnologija ne deluje le kot orodje, ampak postaja okvir, ki določa, kaj pomeni biti »učinkovit« in »odziven«. Posledično posameznik nenehno doživlja psihični pritisk, saj ve, da vsako odstopanje od priporočene poti pomeni »izgubo priložnosti« ali »neoptimalno odločitev«. Ključno pa je, da ta pritisk ni nujno vsiljen od zunaj: posameznik pogosto ponotranji zahteve sistema, sprejme logiko sprejemanja najboljših možnih odločitev kot osebno zahtevo, in ob vsakem zaznanem odklonu povzroči občutke krivde, nelagodja ali notranje napetosti – tudi takrat, ko na zunaj ni nobene neposredne škode.

Digitalni stres pa ni zgolj posledica količine informacij, ampak tega, kako so posredovane: razdrobljeno, hitro se menjajoče, pogosto nepredvidljivo. To razbije ritem dela, ki je bil v preteklosti utemeljen v naravnih krogotokih – dnevu in noči, sezoni, vremenu. Zdaj pa jih nadomešča 24-urna ureditev odzivnosti, ki ne dopušča psihičnega počitka in obnovitve.

Digitalna izčrpanost kmetov se zato bistveno razlikuje od običajne fizične utrujenosti. Gre za kognitivno in čustveno preobremenitev, ki dolgoročno vodi v dlje časa trajajočo utrujenost, izgubo motivacije in občutek odtujenosti od lastnega dela in življenja.

Do katere mere se je tehnostres ali digitalni stres vtihotapil v vaše življenje? Izpolnite vprašalnik in poglejte rezultat.

Opomba: Izraz kmet se v celotnem zapisu uporablja kot nevtralna oblika za oba spola.

Vira:

Klerkx, L., Jakku, E. in Labarthe, P. 2019. »A review of social science on digital agriculture, smart farming and agriculture 4.0: New contributions and a future research agenda.« NJAS - Wageningen Journal of Life Sciences, 90–91, 100315.

McGrath, J., Rotz, S., Fraser, E. D. G. in Duncan, E. 2023. »Understanding digital agricultural transitions: Exploring the experiences of Ontario farmers with ag-tech.« Agriculture and Human Values, 40(1): 161–176.

<< Nazaj na zanimivosti o počutju na kmetiji