Kaj pričakovati od izbranega osebnega (splošnega, družinskega) zdravnika?

Izbrani splošni osebni zdravnik je najpomembnejši in največkrat prvi, pri katerem ljudje iščejo pomoč. Naloge izbranega splošnega osebnega zdravnika so: ugotavljanje zdravstvenega stanja, zdravljenje, nadziranje okrevanja, skrb za preprečevanje določenih zdravstvenih težav, napotitve k specialistom in v bolnišnico, odrejanje prevozov z reševalnim vozilom, izdajanje listin za povračilo potnih stroškov, ugotavljanje nezmožnosti za delo do 30 dni in skrb, da se v primeru daljše nezmožnosti za delo dokumentacija pošlje imenovanemu zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje ali na Invalidsko komisijo.

Osebnega zdravnika si izberete sami. Do dopolnjenega 19. leta starosti lahko izbirate med zdravniki specialisti pediatri ali specialisti šolske medicine, izjemoma pa je to lahko tudi specialist splošne oziroma družinske medicine. Po starosti 19 let pa si osebnega zdravnika izberete med specialisti splošne medicine ali specialisti medicine dela, prometa in športa. Izbiro opravite pri prvem obisku v zdravstvenem domu ali pri zasebnem zdravniku, ki opravlja osnovno zdravstveno dejavnost na podlagi pogodbe, sklenjene z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sicer tako, da izpolnite ustrezno listino.

Zdravnik je pomemben zaveznik pri obvladovanju težav v duševnem zdravju. Obenem pa se danes splošni zdravnik srečujejo z izjemno veliko obveznostmi. Ko se oseba z duševno motnjo ali njegov svojec odpravljata k zdravniku, se morata zavedati, da utegne imeti njun zdravnik zaradi različnih razlogov ravno tedaj zelo malo časa. Namesto, da se oseba dodatno izpostavlja stresu naglice, nezadovoljstva ali tesnobe ob odkrivanju določenih težav, je bolje, da se nekoliko dodatno potrudi in si zagotovi boljše pogoje za dialog z zdravnikom. Kako si pri tem pomagati? Ena od možnosti je, da se za nekoliko obsežnejši pogovor oseba predhodno posebej dogovori s svojim zdravnikom. Pred tem mu nakaže, kakšna bo tematika razgovora. Druga možnost je ta, da oseba pride na razgovor vnaprej pripravljena. Ima listek s točkami, vprašanji. Tretja možnost je, da zdravniku napiše pismo ali pošlje sporočilo po elektronski pošti.

Zdravnik lahko hitro in z gotovostjo prepozna duševno motnjo in predlaga zdravljenje z zdravili v svoji ambulanti, predlaga pa lahko tudi obisk specialista psihiatra ali pa napotitev v bolnišnico. Priporočljivo je slediti napotkom svojega izbranega zdravnika, čeprav ni vedno prijetno. Že predlog, da bi oseba morda poskusila jemati zdravila za zdravljenje depresije, je zelo težko sprejeti. Kaj šele predlog, da bi bilo dobro obiskati psihiatra ali iti na pregled k psihologu in tam opraviti nekaj testov.

Zdravnikova dolžnost je, da kadar zdravstveno stanje njegovega bolnika zahteva pregled pri specialistu, bolnika pregleda in mu izda ustrezno napotnico. Gre za pravico do storitev iz specialistične ambulantne dejavnosti. Res pa je, da za pregled pri specialistu psihiatru napotnica ni nujna. Napotitev v bolnišnico je še posebej boleča in za marsikoga težko sprejemljiva.

Po pregledu pri specialistu ali po odpustitvi iz bolnišnice se oseba ponovno oglasi pri svojem zdravniku in prinese izvide. Pogovorita se, kako naprej. Pri tem je pomembna izvedeti: »Ali gre za težave? Ali je potrebno zdravljenje? Kakšno? Kdo bo predpisoval zdravila? Kaj je z delazmožnostjo? Kaj bo s šolo?…«

Kaj pričakovati od dežurnega zdravnika Splošne nujne medicinske pomoči?

Kadar se mora oseba s težavami v duševnem zdravju ali njegov svojec obrniti na Splošno nujno medicinsko pomoč, gre navadno za novo nastale težave, zaplete ali posebno hude težave. Tudi za sodelovanje z dežurnim zdravnikom velja, da se je dobro vnaprej pripraviti, kot pač dopuščajo možnosti. Svojci si, na primer, lahko pripravijo napisan seznam in časovni potek pojavljanja težav, ki so jih opazili. Pripravijo naj seznam zdravil, ki jih oseba jemlje, morebitne izvide, odpustnice iz bolnišnice, če je bila pred tem že zdravljena in podobno.

Kaj pričakovati od Centrov za krepitev zdravja in Zdravstveno vzgojnih centrov?

V zdravstvenih domovih že leta potekajo preventivne dejavnosti v okviru Zdravstveno vzgojnih centrov (pdf dokument) in sedaj v na novo organiziranih Centrih za krepitev zdravja. Izvajajo delavnice za gibanje, zdravo prehrano, hujšanje, prenehanje kajenja in podobno.

Tudi na področju duševnega zdravja so na voljo naslednje delavnice:

Na omenjenih delavnicah se poučite o duševni motnji in načinih pomoči. Na delavnicah so lahko prisotni tudi svojci.

<< Nazaj na "kaj pričakovati od posameznih oblik pomoči"