Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Pri razumevanju dolgoživosti je nujno preseči razmišljanje, ki poudarja zgolj razvejenost družbene mreže, in vključiti tudi kakovost medosebnih odnosov

Novejše raziskave kažejo, da so medosebni odnosi povezani z zdravjem in dolgoživostjo. Za razliko od zgodnejših študij, ki so se v večini osredotočale na razprostranjenost družbene mreže in pogostost stikov, novejša literatura vse bolj poudarja pomen kakovosti medosebnih odnosov.

Raziskave, ki so ljudi spremljale v daljšem časovnem obdobju, so pokazale, da so tisti, ki imajo več pozitivnih odnosov, med katere štejemo zaupanje, vzajemnost in čustveno bližino, izpostavljeni nižjemu tveganju za umrljivost in boljšemu zdravju v starosti, ne glede na velikost družbene mreže in zaznano družbeno podporo. To  potrjuje misel,  da “biti v odnosu” ni enako kot “biti v kakovostnem odnosu”.

Kakovost odnosov se najpogosteje izraža v čustveni podpori, zaznani partnerjevi odzivnosti in občutku varnosti. Študije kažejo, da je zaznana odzivnost partnerja (angl. perceived partner responsiveness) povezana z zdravjem, med drugim tudi zato, ker je lahko povezana z blažjim psihološkim in fiziološkim odzivom na stres. Ta mehanizem je ključen za razumevanje povezave z dolgoživostjo: ljudje v kakovostnih odnosih doživljajo manj dolgotrajnega stresa, zato so telesno bolj zdravi (srčno-žilni sistem, odpornost, hormonski sistem). Zato se zmanjšuje tudi tveganje za pojav kroničnih bolezni in prezgodnjo smrt.

Nasprotno pa so negativni vidiki odnosov – kot so nesoglasja, kritika, družbeni pritisk in čustvena razdvojenost – pomemben dejavnik tveganja. Študije, ki so ljudi spremljale skozi daljše obdobje, kažejo, da je višja stopnja družbenega stresa povezana z večjo umrljivostjo.

Raziskave vse bolj poudarjajo tudi vlogo kakovosti odnosov pri t. i. zdravem staranju. Posamezniki z visoko kakovostnimi odnosi imajo boljše obete za višjo starost brez večjih kroničnih bolezni, z ohranitvijo sposobnosti delovanja in spoznavnih sposobnosti. Kakovost odnosov je tako povezana ne le z dolžino življenja, temveč tudi z njegovo kakovostjo v starosti.

Kakovost medosebnih odnosov je povezana z dolgoživostjo. Pozitivni, in čustveno varni odnosi, kjer so si ljudje v oporo, delujejo zaščitno, medtem ko negativni in stresni odnosi povečujejo tveganje za bolezni in prezgodnjo smrt. Pri razumevanju dolgoživosti je zato nujno preseči razmišljanje, ki poudarja zgolj razvejenost družbene mreže, in vključiti tudi kakovost medosebnih odnosov.

Viri:

– Elliot Friedman, Melissa Franks, Elizabeth Teas, Patricia A. Thomas. Social connectedness, functional capacity, and longevity: A focus on positive relations with others. Social Science & Medicine, Volume 340, 2024. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2023.116419

– Allison K. Farrell, A. Lea Stimpel, Sarah C.E. Stanton, Richard B. Slatcher. Relationship quality and physical health: Responsiveness as an active ingredient predicting health across the lifespan. Current Opinion in Psychology, Volume 52, 2023. https://doi.org/10.1016/j.copsyc.2023.101628

– Sarah C.E. Stanton, Emre Selcuk, Allison K. Farrell, Richard B. Slatcher, and Anthony D. Ong. Perceived Partner Responsiveness, Daily Negative Affect Reactivity, and All-Cause Mortality: A 20-Year Longitudinal Study. Psychosomatic Medicine, Volume 81, 2019. https://midus.wisc.edu/findings/pdfs/1819.pdf?utm_source=chatgpt.com

– T. C. Abreu, J. D. Mackenbach, J. W. J. Beulens, I. Vaartjes, I. Kawachi, Family is all that matters: Prospective associations between structure, function, and quality of social relations and self-rated health in the National Social Life, Health, and Aging Project (NSHAP). SSM - Population Health, Volume 28, 2024. https://doi.org/10.1016/j.ssmph.2024.101715

<< Nazaj na "kaj pričakovati od posameznih oblik pomoči"