Naše razumevanje in obravnave težav v duševnem zdravju so se skozi zgodovino zelo spremenili. Sicer jih še vedno povezujemo z družbeno stigmo in številnimi predsodki, vendar danes o njih vemo veliko več, kot smo v preteklosti. V srednjeevropskih državah se to odraža tako pri obravnavah težav z duševnim zdravjem kot pri zmanjševanju stigme. Dandanes si kar težko predstavljamo, kaj so bili v preteklosti dobronamerni postopki obravnave duševnih bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo nekatere izmed njih.
Psihokirurgija se je začela s posegom, imenovanim lobotomija. Z rezom možganskega tkiva so kirurgi želeli prekiniti nevronske povezave, ki so domnevno povzročale duševne bolezni, in tako omogočiti oblikovanje novih vzorcev brez blodenj, obsesij in drugih duševnih napetosti. Izkazalo se je, da ta poseg ni bil dovolj učinkovit, da bi opravičil vsa zdravstvena tveganja, ki jih je prinašal.
V psihiatričnih bolnišnicah so več desetletij poskušali odpravljati duševne težave tudi z inzulinskimi šoki. Verjeli so, da zelo nizek nivo sladkorja v krvi vpliva na spreminjanje nevronskih povezav v možganih. Tako so z zniževanjem sladkorja v krvi pacienta namenoma pahnili v komo in ga v takem stanju pustili od ene do štiri ure. Postopek so v šestdesetih letih 20. stoletja postopoma prenehali uporabljati.
Nekateri psihiatri so verjeli, da epileptični napadi in duševne bolezni ne morejo obstajati hkrati. Z zdravili, kot je stimulant metrazol, so povzročili epileptične napade, da bi omilili duševne bolezni. Tovrstna obravnava se je kasneje izkazala za neučinkovito. Prav tako so raziskave pokazale, da se epilepsija in duševne bolezni ne izključujejo.
Vir: Vann, Madeline R. The 10 Worst Mental Health Treatments in History, 2014. Sneto z naslova https://www.everydayhealth.com/: 28. 6. 2020.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
