Tudi pozitivni dogodki, kot je na primer rojstvo otroka, je stres, saj se spremenijo vloge, pojavijo nove obremenitve, vse to pa zamaje ravnovesje.
Mlajša generacija se sooča z drugačnimi stresi, kot se je soočala generacija njihovih staršev in starih staršev. Mladi ljudje se šele učijo soočanja s stresom in zato jim pomagajmo in jih učimo tudi z lastnim zgledom.
Seveda. O posameznih telesnih znakih stresa lahko preberete več v nadaljevanju.
Gumb, ki sproži odziv v obliki boja ali bega je v najstarejših delih možganov in je povsem enak pri vseh živih bitjih, od plazilca do človeka. To pomeni, da je ta odziv evolucijsko zelo star in pomemben. Omogoča namreč preživetje. Natančneje, ta gumb je v delu možganov, ki se imenujejo mandljasta jedra – amigdala.
Seveda. Žalovanje poznamo vsi in ga prej ali slej izkusimo. Izguba je eden od zelo pogostih stresov, včasih celo travma. Povsem enake faze so prisotne tudi pri mnogo manjših stresih. Narava nas je opremila s programom, ki nam omogoča soočanje in delitev izkušnje z drugimi.
Da. Med simptomi, ki jih doživljajo osebe z depresijo in osebe, ki imajo sindrom izgorevanja, ni velike razlike. Na prvi pogled so težave pri obeh celo podobne. Razlika je v odzivu na terapijo. Sindrom izgorevanja se zdravi bistveno dlje časa, antidepresivi pa pri tem niso zelo učinkoviti. Sindrom izgorevanja se zdravi tako, da se osebo ponovno okrepi.
Diagnozo sindroma izgorevanja lahko postavi zdravnik. Svoje opažanje posredujte zdravniku in se posvetujte z njim.
Stres lahko sproži poslabšanje sladkorne bolezni. Vsem stresom se ni mogoče izogniti, zato je pomembno, da se naučimo povečati odpornost na stres in se naučiti sproščati.
Čustva so močna, posebej v stresu. Če vidite, da vas čustva čisto preplavijo, se najprej ustavite in nekajkrat mirno zadihajte. Pomagate si lahko tudi s kakšno drugo vajo za sproščanje. Nato bo skorja čelnega režnja lahko razmišljala.
Svetujemo nekaj možnosti, ki vam lahko pomagajo:
Ko smo v stresu, smo raztreseni, nemirni, čustva nas prevzemajo. Zato je še toliko bolj pomembno, da se najprej umirimo in šele nato razmišljamo. V razmišljanju je najpomembnejše, da ločimo, na katere stvari imamo vpliv, na katere pa ne. Izkušnje nam prinesejo modrost. Dobro je, da oseba loči, na katere dejavnike ima vpliv in na katere ga nima. Povsem nesmiselno je namreč razmišljati o izgubi službe, ki se je zgodila pred enim letom in se zaradi tega jeziti in žalostiti, pri tem pa povsem pozabiti na problem nezaposlenosti, ki je zdaj pereč problem. Priporočamo, da napišete nekaj primerov stresorjev, na katere imate vpliv.
Če se s kroničnim stresom ne spopademo uspešno, ta pogosto vodi v motnje razpoloženja ali v izgorevanje. Če npr. na delovnem mestu doživljamo kronični stres, prilagodimo način dela, fizični prostor, v skrajnem primeru najdemo novo zaposlitev. Kronični stres je za nas zelo slab, še posebno na dolgi rok. Za kronični stres ne uporabljamo zdravil. Lahko so celo škodljiva na dolgi rok – na primer jemanje uspaval. Potrebno je prilagoditi življenjski slog in okrepiti načine soočanja s stresom.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
Shrani
Deli s prijateljem