Pogosta vprašanja o stresu

Tudi pozitivni dogodki, kot je na primer rojstvo otroka, je stres, saj se spremenijo vloge, pojavijo nove obremenitve, vse to pa zamaje ravnovesje.

Mlajša generacija se sooča z drugačnimi stresi, kot se je soočala generacija njihovih staršev in starih staršev. Mladi ljudje se šele učijo soočanja s stresom in zato jim pomagajmo in jih učimo tudi z lastnim zgledom.

Ne, stres je znak naše odzivnosti in kaže na to, da smo živi.

Seveda. O posameznih telesnih znakih stresa lahko preberete več v nadaljevanju.

Gumb, ki sproži odziv v obliki boja ali bega je v najstarejših delih možganov in je povsem enak pri vseh živih bitjih, od plazilca do človeka. To pomeni, da je ta odziv evolucijsko zelo star in pomemben. Omogoča namreč preživetje. Natančneje, ta gumb je v delu možganov, ki se imenujejo mandljasta jedra – amigdala.

Seveda. Žalovanje poznamo vsi in ga prej ali slej izkusimo. Izguba je eden od zelo pogostih stresov, včasih celo travma. Povsem enake faze so prisotne tudi pri mnogo manjših stresih. Narava nas je opremila s programom, ki nam omogoča soočanje in delitev izkušnje z drugimi.

Da. Med simptomi, ki jih doživljajo osebe z depresijo in osebe, ki imajo sindrom izgorevanja, ni velike razlike. Na prvi pogled so težave pri obeh celo podobne. Razlika je v odzivu na terapijo. Sindrom izgorevanja se zdravi bistveno dlje časa, antidepresivi pa pri tem niso zelo učinkoviti. Sindrom izgorevanja se zdravi tako, da se osebo ponovno okrepi.

Diagnozo sindroma izgorevanja lahko postavi zdravnik. Svoje opažanje posredujte zdravniku in se posvetujte z njim.

Stres lahko sproži poslabšanje sladkorne bolezni. Vsem stresom se ni mogoče izogniti, zato je pomembno, da se naučimo povečati odpornost na stres in se naučiti sproščati.

Čustva so močna, posebej v stresu. Če vidite, da vas čustva čisto preplavijo, se najprej ustavite in nekajkrat mirno zadihajte. Pomagate si lahko tudi s kakšno drugo vajo za sproščanje. Nato bo skorja čelnega režnja lahko razmišljala.

Svetujemo nekaj možnosti, ki vam lahko pomagajo:

  • Pozorno opazujte neki predmet ali prostor.
  • Osredotočite se na čutila: kaj vidim, slišim, tipam, okušam ali voham?
  • Izvajajte miselne vaje: odštevanje (1000-7), poštevanko števila 12, naštejte vse živali na M ali osebna imena na P, skušajte se spomniti podrobnosti s sprehajalne poti...
  • Osredotočite se na dejavnosti, ki zahtevajo vso pozornost: na reševanje križanke, igre z žogo, šivanje itd.
  • Poiščite razumne odgovore: Pregledal me je kardiolog in mi povedal, da imam zdravo srce. Vem, da je hitro razbijanje srca lahko znak anksioznosti in da v tem primeru ni nevarno.
  • Razmislite, kaj lahko storite: poiščem pomoč, se pogovorim s prijateljem itd.
  • Skušajte se spomniti prijetnih spominov in fantazij.
  • Izvajajte STOP tehniko: ko se pojavi negativna misel, glasno recite STOP in hkrati močno zaploskajte.

Ko smo v stresu, smo raztreseni, nemirni, čustva nas prevzemajo. Zato je še toliko bolj pomembno, da se najprej umirimo in šele nato razmišljamo. V razmišljanju je najpomembnejše, da ločimo, na katere stvari imamo vpliv, na katere pa ne. Izkušnje nam prinesejo modrost. Dobro je, da oseba loči, na katere dejavnike ima vpliv in na katere ga nima. Povsem nesmiselno je namreč razmišljati o izgubi službe, ki se je zgodila pred enim letom in se zaradi tega jeziti in žalostiti, pri tem pa povsem pozabiti na problem nezaposlenosti, ki je zdaj pereč problem. Priporočamo, da napišete nekaj primerov stresorjev, na katere imate vpliv.

Če se s kroničnim stresom ne spopademo uspešno, ta pogosto vodi v motnje razpoloženja ali v izgorevanje. Če npr. na delovnem mestu doživljamo kronični stres, prilagodimo način dela, fizični prostor, v skrajnem primeru najdemo novo zaposlitev. Kronični stres je za nas zelo slab, še posebno na dolgi rok. Za kronični stres ne uporabljamo zdravil. Lahko so celo škodljiva na dolgi rok – na primer jemanje uspaval. Potrebno je prilagoditi življenjski slog in okrepiti načine soočanja s stresom.

<< Nazaj na vsa pogosta vprašanja