Avtizma se ne zdravi z zdravili. Ljudje z avtizmom imajo pogosto pridružene duševne motnje, med katerimi je pogosta bipolarna motnja. V takšnem primeru lahko dobijo tudi antipsihotike, ki so močni stabilizatorji razpoloženja.
Zdravniki se vedno držimo pravila, da mora biti korist predpisanega zdravila večja od morebitne škode. Pri nosečnosti upoštevamo tudi zarodek, ki lahko škodo utrpi, zato smo pri predpisovanju zdravil med nosečnostjo zelo previdni in mora biti predpisovanje utemeljeno. Najbolj je problematično predpisovanje v prvem trimesečju nosečnosti, ko se razvijajo organi. Kasneje v nosečnosti ne pričakujemo posebnih težav.
Nizki ali visoki odmerki niso tako bistveni, bistveno je, da dosežemo želen učinek.
Benzodiazepini so zdravila, ki se uporabljajo za zniževanje tesnobe in kot uspavala. Povzročajo močno zasvojenost in zato se ne smejo jemati dlje kot 4 tedne.
Opiatni analgetiki so zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje bolečine in tudi povzročajo hudo zasvojenost.
Vsak antidepresiv deluje nekoliko drugače. Idealno bi bilo jemati samo eno zdravilo, a določenim ljudem samo eno zdravilo ne pomaga. Zato zdravniki pogosto uporabljamo kombinacije, ki pa so prav tako zelo različne.
Vsaka skupina antidepresivov ima poseben seznam neželenih učinkov in prav neželeni učinki so največkrat razlog za menjavo zdravila. Noben neželen učinek antidepresiva ni življenjsko nevaren, so pa neprijetni.
Na začetku se najpogosteje pojavijo slabost, glavobol in zaprtost. Te težave sčasoma minejo.
Dolgo pa vztrajajo težave, kot so spolne motnje (nezmožnost doživeti orgazem, pomanjkanje spolne želje).
Določen delež ljudi se bo na karkoli odzval z ugodnim učinkom in določen delež ljudi se bo na karkoli odzval z neugodnim učinkom. Zato se vse klinične raziskave učinkovitosti zdravil izvajajo tako, da ljudje prejmejo ali zdravilo ali placebo. Nobeno zdravilo, ki se ne izkaže, da je boljše od placeba, ne sme biti na trgu. Če verjamemo, da nam bo zdravilo pomagalo, je verjetnost, da bomo dosegli izboljšanje, večja. Tudi če verjamemo človeku, ki nam je zdravilo predpisal, bo učinek boljši. Placeba ni za podcenjevati in nekateri rečejo, da je to “urok” dobrega terapevta.
Če človek to zdravilo jemlje več kot 4 tedne, je verjetnost za razvoj odvisnosti velika. Nekateri ljudje ta zdravila jemljejo leta, kar je zelo slabo. Benzodiazepini otopijo možganske funkcije in ljudje lahko padejo in se poškodujejo.
Mnogo ljudi pa je prestrašenih in se bojijo, da so odvisni, čeprav Helexa in podobnih zdravil ne jemljejo vsak dan, pač pa ga nosijo v torbici, za vsak primer. Pri teh ljudeh ne gre za zasvojenost, pač pa gre za varovalno vedenje, ki spremlja anksiozne motnje. Paničnih napadov ni več, a tista tabletka je v torbici, če bi se napad pojavil. Prej ali slej človek pozabi na to tabletko in poteče ji rok, kar pomeni, da je zdrav.
Uporaba pripravkov iz medicinske konoplje se je najprej razvila kot protibolečinska terapija. Obstajajo pa tudi pripravki z drugačno koncentracijo posameznih sestavin konoplje, ki domnevno zmanjšujejo tesnobo in ljudem pomagajo bolje spati. Vendar pa trdnih znanstveno podprtih enoznačnih dokazov zaenkrat še nimamo. Strokovna literatura navaja tako dokaze v prid kakor zanemarljive učinke pripravkov medicinske konoplje pri obvladovanju tesnobe in težav s spanjem. Če si z vedenjem dolgoročno škodimo na račun kratkotrajne koristi, potem gre lahko tudi za zlorabo marihuane.
Le izjemoma so ljudje pri bipolarni motnji brez redne terapije z zdravili in jih jemljejo samo po potrebi. Takšni ljudje imajo zelo blag potek oziroma so zelo spremenili življenjski slog. Večina ljudi z bipolarno motnjo je na zdravilih doživljenjsko. Zelo pozitivno kot dopolnilo učinkuje psihoterapija.
Ne, ker so depo injekcije povsem druga zdravila, ki so razvita izključno za zdravljenje psihoz. Imamo antidepresive, ki jih lahko jemljemo samo enkrat dnevno, kar je olajšanje pri redni terapiji.
Za vsa zdravila velja, da imajo lahko placebo učinek. Pri antidepresivih ta deluje enako kot pri ostalih zdravilih, včasih celo bolje. Če ne verjamemo v zdravilo, bo to delovalo slabše, kot bi si želeli, ali pa sploh ne. Pomembno je, koliko zdravilu zaupamo in koliko zaupamo osebi, ki je predpisala to zdravilo. Verjetje, da nam bo nekaj pomagalo, sproži v telesu procese, s katerimi si telo do neke mere opomore samo po sebi – pravimo, da pride do samo-zdravljenja telesa.
Antidepresive lahko predpišejo psihiatri, splošni zdravniki, nevrologi, fiziatri, torej kar precej širok nabor strokovnjakov, praktično kateri koli zdravnik z veljavno licenco. Tako je zato, ker je ljudi z depresijo veliko, dostop do psihiatrov pa je slab. Obenem so pri ljudeh pogoste komorbidnosti. Zato so se morali tudi drugi specialisti ”priučiti” predpisovanja antidepresivov. Najbolje je, če ukinjanje zdravil vodi isti zdravnik, ki ga je predpisal. V praksi je pogosto, da ljudje antidepresivov ne želijo jemati, če jim jih ne predpiše psihiater. Mnogi obiščejo psihiatra izključno zaradi posveta, ali je antidepresiv, ki ga je dobil pri drugem zdravniku, ustrezen, ali ga res rabijo in kako poteka takšno zdravljenje. Depresijo in anksiozne motnje lahko zdravi tudi izbrani splošni zdravnik.
Stabilizatorji razpoloženja se včasih uporabijo pri terapevtsko rezistentni depresiji, da bi okrepili delovanje antidepresivov. Če pomagajo, se moramo vprašati, ali ima oseba morda težave s spektra bipolarnih motenj razpoloženja.
Večino zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje duševnih motenj, povezujejo s povišanjem telesne teže. Vendar moramo biti pri oblikovanju takšnih povezav previdni: nekatera zdravila povečajo apetit, ne pa vsa. Obenem je potrebno upoštevati, da se takrat, ko je stiska velika, nekateri ljudje bolj zatekajo k hrani in se obenem tudi manj gibljejo. Zaradi teh treh razlogov – predvsem pa zaradi blagodejnega vpliva na duševno zdravje – je nujno poskrbeti, da se človek dovolj giblje, uživa zdravo hrano in se ne prenajeda.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
Shrani
Deli s prijateljem