Kaj lahko človek naredi sam?

  • HOJA12.000 KORAKOV DNEVNO JE ENAKO UČINKOVITO KOT TABLETA ANTIDEPRESIVA.

Dejavnost, ki jo lahko vsak izvaja skoraj povsod, pod vodstvom ali sam in je cenovno najugodnejša, je hoja. Hoja je najboljši primer dobrega življenjskega sloga, saj se lahko izvaja z zmernim stopnjevanjem in predstavlja le nizko tveganje za skeletno-mišične poškodbe. Dokazano je, da oseba dlje vztraja v hoji kot pa v drugih bolj stopnjevanih vadbenih dejavnostih. Cilj hoje, ki je primeren za večino zdravih odraslih ljudi, je 10.000 korakov na dan. Za osebe, ki veliko sedijo, je primeren cilj 8.000 korakov na dan. Priporočljivo je, da osebe najprej nekaj dni merijo svoje korake, ugotovijo njihovo povprečno število in jih postopoma povečujejo do priporočljive količine. Če želimo zdraviti depresijo ali anksiozno motnjo, je nujno dnevno narediti 12.000 korakov. Prav 12.000 korakov lahko nadomesti tabletko antidepresiva. Vendar je potrebna tudi previdnost. Če je oseba v malo slabši kondiciji, naj začne z manj koraki in odmerek postopoma povečuje.

  • SE NAUČI IN REDNO IZVAJA TEHNIKE SPROŠČANJA.

Največkrat so ravno telesni simptomi anksiozne motnje tisti, zaradi katerih ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Povečano je potenje, tresenje rok, nog ali celega telesa, pospešen je utrip srca, oteženo je dihanje, v mišicah je napetost, v grlu je cmok, pojavijo se vrtoglavica, slabost, suha usta, glavobol, pritisk in bolečine v prsnem košu. V našem telesu je okrog 680 mišic. Ko dobijo ukaz, naj se pripravijo na nevarnost, jih večina to tudi stori in se napne. Predolgo napete mišice začnejo boleti. To lahko povzroči različne težave: na primer glavobol, bolečino v vratu, v prsih, v ramenih. Vsakdo ima najbolj občutljiv del telesa, ki se ga napetost še posebej krčevito oprime in le s težavo popusti. Pri nekaterih osebah je to glava, pri drugih križ, pri tretjih pa nek drug del telesa.

Preiskave, na katere osebo pošlje izbrani splošni zdravnik, navadno ne pojasnijo vseh razsežnosti takih težav. Najbolj bi pomagalo sproščanje ali pa dejavnosti, ki jih oseba rada izvaja. Če oseba čuti napetost v ramenskem obroču, pomeni, da se je cel dan pripravljala na boj. Njeni možgani bodo razumeli, da se je boja lotila, če bo doma čistila, drgnila. Marsikdo je namreč ugotovil, da se najbolj pomiri, če opere avto ali očisti kuhinjo. Če so napetosti in bolečine v križu pa prevladuje odziv bega. Možganom v tem primeru najbolj prija hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, skratka nekaj, kar osebo odmika od nevarnosti.

Obstaja veliko tehnik in načinov sproščanja. Pomembno je, da si oseba najde takšno, ki ji ustreza. Zato velja preizkusiti različne možnosti in izbrati tisto, kar jo najbolj sprosti. Nekdo se sprošča ob glasbi, drug ob branju ali ob puljenju plevela na vrtu.

  • SE UDELEŽI PSIHOTERAPIJE IN KREPI SVOJE SPOSOBNOSTI SOOČANJA S STRESNIMI OKOLIŠČINAMI.

 

  • SE UMAKNE IZ ODNOSOV, KI IZČRPAVAJO.

 

  • SKRBI ZA DOBRO PSIHOFIZIČNO KONDICIJO IN ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG.

 

  • SE UDELEŽI BREZPLAČNIH PSIHOEDUKACIJSKIH DELAVNIC (potekajo v zdravstvenih domovih v okviru Centrov za krepitev zdravja): „Podpora pri soočanju z depresijo“, „Podpora pri soočanju s tesnobo“ in „Podpora pri soočanju s stresom“.

NAJPOMEMBNEJE JE VZTRAJATI DOVOLJ DOLGO IN UČINKI SE BODO POKAZALI PO TREH DO ŠESTIH TEDNIH!