Poišči pomoč

Panična motnja

PANIČNI NAPAD je napad hude tesnobe oziroma panike, pospremljen s telesnimi simptomi hitrega bitja srca, zadihanosti, čudnih občutkov v glavi in človek misli, da bo umrl, izgubil zdrav razum ali pa nadzor nad svojim vedenjem (začaran krog napačne razlage simptomov). Panični napad se lahko zgodi ob doživljanju hudega stresa, a takrat ga človek razume kot del odziva nanj. To še ni panična motnja.

O PANIČNI MOTNJI govorimo, kadar oseba doživi vsaj dva nepričakovana panična napada, ki jima sledi vsaj en mesec skrbi pred novim napadom, izgubo nadzora ali strah pred izgubo zdravega razuma. Pogosto se panični motnji pridruži agorafobija (strah pred prostori, v katerih se človek ne počuti varno in zaščiteno). To se zgodi takrat, kadar človek doživi prvi panični napad na primer v trgovinskem centru in potem poveže možnost ponovega paničnega napada, če bo šel v trgovino. Trgovini se prične izogibati in s tem krepi agorafobijo.

Panična motnja se pogosteje pojavlja pri mlajših odraslih in pri ženskah. Najpogosteje se razvije po večjem naporu in po neprijetnih dogodkih. Po podatkih iz leta 2010 naj bi imelo panično motnjo vsaj 32.000 prebivalcev Slovenije.

 

Pri panični motnji pride do začaranega kroga, ko si oseba telesne simptome anksioznosti (na primer hitro bitje srca) napačno razlaga (»kap me bo!«). S tem se njen strah še poveča in prav tako telesni simptomi tesnobe (srce bije še hitreje). Oseba se je napačno naučila, da je panični napad zanjo nevaren. V resnici je samo skrajno neprijeten. Po vsakem paničnem napadu normalno funkcionira, le njen strah pred ponovnim napadom je večji.