Poišči pomoč

Generalizirana anksiozna motnja 

  

 

Za generalizirano anksiozno motnjo je značilna stalna prosto lebdeča tesnoba in zaskrbljenost za stvari, ki so za osebo pomembne in ji pomenijo vrednoto npr.: skrb za lastno zdravje, za družino, delovno mesto, za lastne otroke, partnerja, starše, prijatelje, za avto idr. Po podatkih iz leta 2010 ima generalizirano anksiozno motnjo najmanj 36.000 prebivalcev Slovenije. To je ena od najpogostejših anksioznih motenj pri vseh starostnih skupinah. Je pogostejša pri ženskah.

Pri generalizirani anksiozni motnji človek povsod vidi razloge za skrb. Za svoje vrednote (zdravje, družina, partnerski odnos, služba, blagostanje idr.) je prepričan, da jim grozi nevarnost in da je možnost rešitve zelo majhna. Prepričan je, da bo s svojimi skrbmi odvrnil nevarnosti, ki nenehno in povsod prežijo nanj in na njegove vrednote. Stalne skrbi povzročijo nespečnost, telesno in psihično napetost, bolečine (glavoboli in bolečine v mišicah, ki so posledica nenehne mišične napetosti). Tak človek se težko sprosti, nasmeje, preda sproščujočim dejavnostim – »Vedno je še toliko za postoriti, pa tudi le kaj bodo rekli sosedje...«. Ljudje z generalizirano anksiozno motnjo so na delovnem mestu tudi pogosto manj učinkoviti (zmanjšana storilnost).

Zaradi nenehne napetosti so pogosto slabe volje, nesrečni, čutijo se nerazumljeni in včasih so tudi vzkipljivi. Sebe in okolico zato obremenjujejo s svojimi skrbmi, priganjajo jih k enakim pristopom, da bi nesrečo odvrnili in so zato nenehno nesproščeni. Okolica se navadi zanašati se nanje, sprejema jih kot zanesljive osebe, ki bodo vedno na vse pomislile. Vendar okolica pogosto ne razume, zakaj je človek z generalizirano anksiozno motnjo nenehno v skrbeh in se jezi, ker jih neprenehoma obremenjuje z njimi, zaradi česar zelo trpijo odnosi.