Specifične fobije

Beseda fobija izhaja iz grške besede »fobos« in pomeni bežanje, paniko in strah.

Specifične fobije imenujemo tudi ENOSTAVNE FOBIJE. Gre za hud strah pred določenimi dogodki ali situacijami: ločitev od staršev, srečanje s pajki, s kačami, strah pred višino, pred nevihtami, zobozdravnikom, pred medicinskimi postopki idr.

Enostavne fobije so zelo pogoste pri otrocih. Majhni otroci se ne zavedajo neutemeljenosti strahov in se odzivajo povsem spontano z jokom, jezo, otrplostjo. Specifične fobije so najpogostejša vrsta anksioznih motenj. Po podatkih iz leta 2010 naj bi imelo v Sloveniji specifične fobije vsaj 93.000 ljudi.

Posameznik s specifično fobijo se sicer zaveda, da je njegov strah neutemeljen in pretiran, a si ne zna pomagati oz. se ne zmore znebiti strahu. Pravzaprav se niti ne boji npr. pajkov, temveč misli, da soočanja z njimi ne bo preživel, ker ga bo od strahu konec. Simptomi fobij so predvsem: vrtoglavica, povečan srčni utrip, potenje in slabost, kratka sapa ipd. Zaradi fobije se prizadeti na daleč izogiba tem predmetom, okoliščinam oz. situacijam, kadar pa to ni možno, se z njimi sooča z izjemno velikim nelagodjem.