Poišči pomoč

Samomorilno vedenje in bipolarna motnja razpoloženja

25 – 50 % oseb z bipolarno motnjo bo na neki točki življenja poskusilo narediti samomor. Podatki razkrivajo, da 10 % ljudi z bipolarno motnjo umre zaradi samomora, polovica pa samomor poskuša storiti vsaj enkrat v življenju. Samomorilne misli in dejanja so posledica hudega trpljenja, neznosne napetosti in občutke ujetosti v past, iz katere človek v tistem trenutku vidi samo eno rešitev – smrt. Lahko tudi razmišlja o načinu, kako bi si vzel življenje. Lahko pa tudi poskuša storiti samomor.

Povečano tveganje za samomor je v obdobju depresije, mešane slike in hitrokrožne oblike motnje. Hitrokrožna oblika je zaplet bipolarne motnje, kjer ima človek več kot 4 obdobja manije in ali depresije na leto. Navadno povzroča hitrokrožna oblika izčrpavanje in veliko trpljenje, zato človek išče uteho v samomoru.

Normalno je, da ljudje ob težavah pogosto razmišljajo o smislu življenja in o smrti. Ob hudih stiskah lahko pomislijo tudi na to, da bi bilo lepo, če se zjutraj ne bi zbudili. Pomislijo, da če bi jim zdravnik v tem trenutku našel neko hudo bolezen, niti ne bi preveč žalovali. Ob hudih težavah pa lahko človek razmišlja tudi o tem, da je samomor lahko rešitev pred neznosnostjo bivanja in nerešljivostjo okoliščin, v katerih je ujet. Ujetost v past in trpljenje je najhujše, kadar človek izgubi stik z resničnostjo.

Psihiater zato ljudi s težavami v duševnem zdravju obvezno povpraša o samomorilnih mislih in tudi o načinih, kako si v stiskah pomagajo. Odkrit pogovor razbremeni, saj se ljudje lahko počutijo krive, ker imajo takšne misli.