Antidepresivi zmanjšajo depresivno razpoloženje in tesnobo. Antidepresivi ne pričnejo učinkovati takoj, ampak se učinek njihovega delovanja pojavi šele po treh oziroma štirih tednih. Antidepresivi ne odstranijo vzroka depresije. Vplivajo na kemične procese v možganih, tako da je človek »bolj korajžen« in zato pomagajo depresijo premagati. Antidepresivi so podpora okrevanju in velja, da je trajanje zdravljenja odvisno od števila epizod (ponovne epizode navadno zahtevajo daljše zdravljenje) in izraženosti simptomov. Zdravljenje prve epizode depresije traja eno do dve leti. Nekateri prekinejo z jemanjem antidepresivov prej, a s tem se poveča možnost ponovitve. Antidepresive lahko predpiše zgolj zdravnik: splošni zdravnik, psihiater, drugi zdravniki specialisti (npr. nevrolog). Klinični psihologi ne morejo predpisati antidepresivov (pri svojem delu uporabljajo le psihoterapijo in svetovanje).
Poznamo več vrst antidepresivov, ki se med seboj nekoliko razlikujejo glede na delovanje preko serotoninskega, noradrenalinskega in dopaminskega sistema (citalopram, escitalopram, paroksetin, fluoksetin, venlafaksin, duloksetin, vortioksetin, moklobemid, mirtazapin, bupropion, agomelatin, trazodon). Razlike med antidepresivi se odražajo glede njihove učinkovitosti in pojavljanja neželenih učinkov. Nekateri antidepresivi delujejo pomirjujoče in se jemljejo zvečer, nekateri pa delujejo spodbujajoče in zmanjšujejo utrujenost, zato jih je treba vzeti zjutraj. Izbor antidepresiva temelji tako na klinični sliki posameznikove depresije kot na morebitnih sočasno prisotnih drugih boleznih, prav tako pa tudi na tem, kako dobro oseba prenaša posamezno zdravilo. Pri 70 % ljudi je učinkovit že prvi predpisani antidepresiv, pri 30 % pa je treba zdravilo zamenjati zaradi neučinkovitosti oziroma delne učinkovitosti ali celo zaradi neželenih učinkov. Dovolj velik odmerek je tisti, pri katerem ima oseba vsaj nekaj neželenih učinkov. Na začetku zdravljenja pri eni tableti in pol na dan, na primer suha usta. Možno je tudi, da se prvi učinki zdravljenja pojavijo šele po šestih tednih rednega jemanja antidepresiva.
Raziskave so glede varnosti uporabe antidepresivov enotne – to so varna zdravila (VELIKO varnejša od uspaval in pomirjeval!), ki pa niso brez neželenih učinkov. Stranski učinki so navadno neprijetni, vendar večinoma nenevarni. Na začetku zdravljenja so pogosti prehodni neželeni učinki, kot sta slabost, povišanje tesnobe, zaspanost, omotičnost, glavobol, povečan apetit. Pojavijo se lahko povečano potenje, redko tudi driska in bruhanje. Med dolgoročnimi neželenimi učinki pa izstopajo povišanje telesne teže in motnje spolne funkcije. O neželenih učinkih je treba poročati svojemu zdravniku!
Antidepresivi ne povzročajo zasvojenosti. Ob nagli prekinitvi jemanja nekaterih antidepresivov je možen pojav prekinitvenih (ne odtegnitvenih!) simptomov, zato se navadno zdravila ukinjajo postopoma. Najpogostejša prekinitvena simptoma sta povišanje tesnobe in nemir. V času zdravljena se lahko pojavlja nihanje razpoloženja. To pomeni, da je včasih bolje in včasih slabše. To si večina oseb z depresijo razloži kot neučinkovitost zdravil, gre pa za povsem pričakovano dogajanje ob okrevanju. V takih primerih naj se oseba pogovori s svojim zdravnikom.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
