Poišči pomoč

Depresija pri starejših

Depresija postaja s starostjo pogostejša, nekateri podatki govorijo o petini do tretjini obolelih starostnikov. Najredkeje se pojavlja v intenzivni domači negi, le pri devetini. V domovih upokojencev in bolnišnicah po dolgotrajni hospitalizaciji za depresijo oboli skoraj polovica starostnikov. Depresija je pri starejših pogosto prezrta motnja, saj se večkrat zamenjuje ali povezuje z drugimi težavami (npr. demenco).

Pomembno je depresijo prepoznati in zdraviti, saj je v tem starostnem obdobju pogosteje povezana s samomorom kot v mlajših obdobjih. Nezdravljena depresija pri starejših pa ni povezana samo s pogostejšimi samomori in drugimi oblikami samomorilnega vedenja, temveč tudi s povečano umrljivostjo zaradi drugih bolezni, opuščanjem nujnih zdravil in odklonilnim odnosom do različnih oblik pomoči.

Povečano tveganje za razvoj depresivne motnje pri starejših povezujemo z nekaterimi dogodki in spremembami, ki so v starosti pogostejše kot v mlajših življenjskih obdobjih. Sem sodijo: pogostejše izgube bližnjih oseb (staršev, partnerja, prijateljev, sodelavcev, sosedov), izguba zdravja (kronične bolezni), slabše zaznave (slabši vid in sluh), zmanjšana mobilnost (težave z gibali, nesposobnost za vožnjo avtomobila), okrnjene psihofizične sposobnosti (upad mišične moči, blage kognitivne motnje), slabše obvladovanje vsakodnevnih aktivnosti (nakupovanje, kuhanje, pospravljanje, branje, gledanje televizije, ukvarjanje z raznimi hobiji), spremembe v odnosih (odselitev otrok, spremembe socialne mreže ob preselitvi v dom) in ne nazadnje tudi okrnjene finančne zmožnosti (višina sredstev za preživljanje, konec delovne dobe). Nekateri se s tovrstnimi izgubami soočijo lažje kot drugi. V kolikor pa je izgub preveč, če posameznik v žalovanju nima zadostne podpore bližnjih in če že po naravi težje prenaša izgube, lahko to pomeni tudi uvod v depresijo.

DOLOČENI SIMPTOMI DEPRESIJE PRI STAREJŠIH SE RAZLIKUJEJO OD DEPRESIJE V MLAJŠIH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH

Najpomembnejše razlike:

  • starejši ljudje z depresijo redkeje povedo, da so žalostni,
  • pogostejše so pritožbe glede različnih telesnih težav, bolečin, povečane utrujenosti,
  • pogosto navajajo velike težave s spominom, kljub temu da ob pregledu pri zdravniku ni mogoče zaznati upada mentalnih sposobnosti,
  • ne zaupajo lastnim sposobnostim,
  • izrazitejša sta tesnoba in prisotnost strahov,
  • pogostejša je apatija in pomanjkanje motivacije za vsakodnevne aktivnosti, opuščanje skrbi zase (hrana, zdravila, čistoča),
  • starostnik se prične opazno drugače vesti (osamitev, naveličanost življenja, zavračanje svojcev).