Poišči pomoč

Samomorilno vedenje in depresija

Depresija povečuje tveganje za samomorilno vedenje. Samomorilne misli in dejanja so posledica hudega trpljenja, neznosne napetosti in občutka ujetosti v past, iz katere človek v tistem trenutku vidi samo eno rešitev – smrt. Več samomorov je med moškimi, več poskusov pa med ženskami. V Sloveniji so bolj ogrožene predvsem severovzhodne regije (Prekmurje, Štajerska, Koroška in Dolenjska), kjer je tudi več zlorabe alkohola, manj psihiatrične pomoči, večja socialna ogroženost.

Normalno je, da ljudje ob težavah pogosto razmišljajo o smislu življenja in o smrti. Ob hudih stiskah jih preveva misel, da bi bilo lepo, če se zjutraj ne bi zbudili. Pomislijo, da če bi jim zdravnik v tem trenutku našel neko hudo bolezen, niti ne bi preveč žalovali. Ob zelo hudih težavah in duševnih stiskah pa oseba razmišlja tudi o tem, da je samomor lahko rešitev pred neznosnostjo bivanja in nerešljivostjo okoliščin, v katerih je ujeta. Lahko tudi razmišlja o načinu, kako bi si vzela življenje. Lahko pa tudi poskuša narediti samomor.

Obisk pri strokovnjaku bo zagotovo vseboval vprašanja o samomorilnih mislih in tudi o načinih, kako si v stiskah oseba pomaga. Namreč, odkrit pogovor učinkuje razbremenilno, saj se ljudje lahko počutijo krive, ker imajo takšne misli.