Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Raziskave kažejo, da kakovost partnerskega odnosa pri bipolarni motnji ni odvisna samo od motnje, temveč predvsem od tega, kako jo partnerja razumeta in obvladujeta

Partnerski odnos pogosto povezujemo z občutkom varnosti in določeno mero predvidljivosti. Izkušnja bipolarne motnje razpoloženja lahko partnerski odnos postavi na preizkušnjo in ga zaznamuje s pravim vrtiljakom čustev. Raziskave sicer kažejo, da so razveze pri parih, kjer ima eden od partnerjev bipolarno motnjo razpoloženja, dva- do trikrat pogostejše kot v splošni populaciji, obenem pa tudi, da lahko motnja partnerstvo poglobi.

Za bipolarno motnjo je značilno izmenjavanje obdobij privzdignjenega razpoloženja (manija ali hipomanija) in obdobij potrtosti (depresija). Gre za kronično motnjo, ki lahko pomembno vpliva na različna področja življenja. V nadaljevanju povzemamo tista, ki jih raziskave najbolj izpostavljajo.

Odgovornosti partnerja brez motnje. Partner se lahko počuti “primoran”  postopoma prevzeti večino vsakodnevnih družinskih obveznosti, od skrbi za gospodinjstvo in družinski proračun do vzgoje otrok, obenem pa podpirati partnerja z motnjo pri obvladovanju. Takšna vloga lahko postane zelo obremenjujoča ter vodi v čustveno in telesno izčrpanost in osamljenost. Partnerji pogosto poročajo o doživljanju široke pahljače čustev, od strahu in zmedenosti do jeze, žalosti in občutka izgube.

Čustveno vzdušje v partnerskem odnosu. Lahko se pojavita obojestranski občutek negotovosti in nezaupanje v skupno prihodnost. Že tako zapleten medsebojni odnos lahko dodatno otežijo pritiski okolice, povezani z nerazumevanjem in nesprejemanjem motnje. Par lahko začne izpuščati priložnosti za druženje ter izgubljati prijatelje in znance, kar lahko načne identiteto para.

Spolnost in intima. Spolna sla partnerja z motnjo lahko silovito niha glede na to, v kateri fazi je - manični ali depresivni. To lahko povzroči neskladje med partnerjema. Glede na splošno populacijo imajo ti pari manj pogoste spolne odnose, s tem pa manj občutka bližine in povezanosti. Raziskave kažejo tudi, da imajo pari z motnjo pogosto manj otrok, deloma zaradi zaskrbljenosti glede dednosti motnje. Zanimivo pri tem je, da višje izobraženi pari močneje zaznavajo zaznamovanost z motnjo kot nečim družbeno nesprejemljivim in so občutljivejši na zavrnitev ali izgubo družbenega položaja, zato v primerjavi z nižje izobraženimi pari občutijo več strahu pred tem, kako bi zaznamovanost utegnila prizadeti njihove otroke.

Starševstvo. Zakonsko oziroma partnersko nesoglasje je še posebej obremenjujoče za otroke staršev z bipolarno motnjo. V raziskavah namreč poročajo o močnejši in dolgotrajnejši stiski otrok staršev s to motnjo v primerjavi z ostalimi otroki. Poleg tega so znaki depresije pri starših tisti, ki najbolj negativno vplivajo na kakovost in pogostost medsebojnih odnosov z njihovim otrokom oziroma povečujejo možnost za njegovo čustveno zanemarjanje. Kljub temu pa ne gre preuranjeno zaključiti, da so ti starši slabi. Kakovost starševstva je namreč tisti dejavnik, ki odločilno vpliva  na pozitivne oziroma negativne izide pri otrokih staršev z motnjo.

Bipolarna motnja razpoloženja za partnersko in družinsko življenje ne pomeni izključno črnega scenarija. Na področju osebne rasti vsakega od partnerjev lahko prispeva k razvijanju empatije in sočutja do drugih, k večji odpornosti pri soočanju z življenjskimi težavami in k boljšemu samoobvladovanju. Z vidika trdnosti partnerskega odnosa lahko skupno soočanje s težavami motnje in življenja dolgoročno pomeni močnejše doživljanje medsebojne predanosti. Uvidi v zvezi s samim seboj, odnosom in življenjem nasploh, ki jih prinesejo izkušnje soočanja z motnjo in proces sprejemanja težavnih življenjskih okoliščin, lahko prispevajo k preoblikovanju ciljev in vrednot za skupno življenje.

Raziskave kažejo, da kakovost partnerskega odnosa pri bipolarni motnji ni odvisna samo od motnje, temveč predvsem od tega, kako jo partnerja razumeta in obvladujeta. Strokovna pomoč paru mora biti zato vključujoča in celostna, strokovnjaki s področja duševnega zdravja pa morajo partnerja brez motnje obravnavati kot pomemben del procesa pomoči. Ključno je zagotavljanje jasnih informacij glede poteka motnje in njenih značilnosti ter oblik pomoči, ki krepijo občutek nadzora, sposobnosti in zavedanja, da motnja presega posameznika. Pomembna je tudi skupna priprava kriznega načrta za težje trenutke in razvoj komunikacijskih veščin, ki omogočajo izražanje skrbi brez vsiljivosti. Poskus osmisliti izkušnjo z motnjo lahko pomaga paru obvladati občutek zmedenosti in olajša načrtovanje skupnega življenja.

Vir: Azorin, Jean -Michel, Antoine Lefrere in Raoul Belzeaux. 2021. The Impact of Bipolar Disorder on Couple Functioning: Implications for Care and Treatment. A Systematic Review. Medicina 57 (8): 771–781. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34440977/

<< Nazaj na zanimivosto o BMR