Poišči pomoč

Svetovni dan duševnega zdravja 2019

STROKOVNA KONFERENCA "INOVATIVNOST IN USPEŠNOST PROGRAMA OMRA: VEČNIVOJSKO DO BOLJŠEGA PREPOZNAVANJA MOTENJ RAZPOLOŽENJA V SLOVENIJI"

V okviru letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja smo organizirali strokovno konferenco, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Izteka se drugo leto delovanja programa "Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja". Izvajalci programa smo ga skupaj z gosti obeležili s strokovnim srečanjem, kjer smo javnosti predstavili ključne izsledke in opažanja tega zelo uspešnega in inovativnega programa, ki je ljudem v stiskah in njihovim svojcem kazal, da poti iz labirintov duševnih težav in strokovna pomoč obstajajo. Udeleženci konference so prejeli tudi tematski zbornik Z VEČ ZNANJA O MOTNJAH RAZPOLOŽENJA DO IZHODOV IZ LABIRINTOV, kjer avtorice in avtorji prispevkov predstavljajo izkušnje in razmisleke na področju prepoznavanja, razumevanja, pojavnosti in zdravljenje motenj razpoloženja.

Tukaj si lahko ogledate nekaj fotografskih utrinkov iz poteka strokovne konference.

Predstavitve in videoposnetke predavanj si lahko ogledate na spodnjih povezavah.

Pozdravni nagovori: Peter Svetina (varuh človekovih pravic RS), Vlasta Nussdorfer (svetovalka predsednika RS), Mojca Gobec, dr. med., generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, dr. Mimi Urbanc (pomočnica direktorja ZRC SAZU)
Pred dvema letoma smo združili svoje strokovne in raziskovalne kompetence ter dolgoletne izkušnje s področja duševnega zdravja ekipi Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in Inštituta Karakter in začeli izvajati program krepitve duševnega zdravja v obliki in vsebini, ki v slovenskem prostoru do takrat še ni bila na voljo – program OMRA. Program je zasnovan večdisciplinarno in temelji na aktualnih smernicah na področju izvajanja promocije duševnega zdravja in opismenjevanja o najpogostejših duševnih motnjah – motnjah razpoloženja. Po dveh letih izvajanja programa smo z njegovimi učinki izjemno zadovoljni. V predavanju je predstavljene ključne značilnosti izvajanja programa ter njegovi rezultati  na področju zagotavljanja boljše dostopnost do različnih informacij, povezanih z zgodnjim prepoznavanjem motenj razpoloženja in razpoložljivih oblikah (samo)pomoči.
"Udeleženke in udeleženci delavnic o programu OMRA", dr. Duška Knežević Hočevar, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU
V sklopu večvrstnega ocenjevanja programa OMRA smo opravili tudi evalvacijske osebne pogovore z 20 udeleženkami in udeleženci delavnic. Spraševali smo jih o vzrokih njihove udeležbe, novostih in uporabnosti izobraževanj, pridobljenih veščinah in sposobnostih za soočenje s težavami v duševnem zdravju, spremenjenem odnosu do oseb z motnjami razpoloženja, otipljivih konkretnih usmeritvah in dejanjih po delavnici itd. Analiza vsebine transkribiranih pogovorov je pokazala, da so udeleženke in udeleženci delavnic zaradi pridobljenega znanja in boljšega razumevanja motenj razpoloženja bolj samozavestni (znižanje samostigme), empatični, občutljivi, potrpežljivi in strpni do lastnih težav v duševnem zdravju in težav drugih, primerneje se odzivajo na ljudi s tovrstnimi težavami, bolje prepoznavajo pretekle in zdajšnje težave pri sebi in drugih, bolj suvereno in samozavestno svetujejo in (se) usmerjajo na konkretno razpoložljivo strokovno pomoč, več se udeležujejo podobnih delavnic in delijo obvestila o gradivu programa OMRA. Kvalitativna evalvacija potrjuje, da je program OMRA učinkovita spodbuda in vodič iskanja strokovne pomoči ter uporabna opora za (samo)pomoč, kar je predstavljano v predavanju.
"Zakaj psihoedukativni pristop v programu OMRA?", dr. Mojca Z. Dernovšek, Inštitut Karakter in ZD Sevnica
Psihoedukacija je uveljavljen pristop opolnomočenja ljudi s težavami v duševnem zdravju in njihovih svojcev. S psihoedukacijo dosežemo naslednje: ljudje dobijo informacije o značilnostih duševnih motenj, vrstah zdravljenja, možnostih iskanja pomoči in najrazličnejših oblikah skrbi za lastno duševno zdravje. Povečevanje pismenosti o duševnem zdravju in manjšanje samostigme je najlažje in najhitreje mogoče doseči prav z psihoedukativnim pristopom. V predavanju je predstavljena vpetost psihoedukativnih pristopov v program OMRA.
"Ko gre duševno ne/zdravje na družbena omrežja: primer programa OMRA", dr. Jana Šimenc, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU
Družbena omrežja kljub svoji arbitrarnosti postajajo nepogrešljivi komunikacijski kanali pri ustvarjanju celostnih in uspešnih javnozdravstvenih ozaveščevalnih akcij, tudi na področju duševnega zdravja. V predavanju so pojasnjena teoretična izhodišča komunikacijske strategije programa OMRA. Šlo je za premišljen pristop umeščanja duševnega zdravja na izbrana družbena omrežja (Facebook, Twitter, You Tube), ki so se izkazala kot pomembna in učinkovita dopolnila obstoječim komunikacijskim orodjem. Novi komunikacijski kanali pri tem niso bili interpretirani kot ločeni, digitalni/spletni »objekti« s specifično logiko, ampak kot možnosti razširjanja obstoječe skrbstvene infrastrukture.
"Psihološki vidiki brezposelnosti", Brigita Vončina, Centralna služba Zavoda RS za zaposlovanje
Trg dela se zaradi vpliva globalizacije, tehnološkega napredka, migracij in demografskih sprememb izrazito spreminja v smeri vse večje prožnosti, kar posledično povzroča tudi spremenjene vzorce prehajanja med zaposlenostjo in brezposelnostjo. Brezposelnost je zagotovo izziv vsake ekonomije in zajema kompleksno povezanost tako kulturne, gospodarske, socialne kot tudi psihološke dimenzije. Zato je pri kreiranju adekvatnih podpornih programov za brezposelne še posebej potrebno poglobljeno razumevanje socialnih in psiholoških vidikov brezposelnosti. V predavanju so naslovljeni nekateri psihološki vidiki brezposelnosti in psihološki dejavniki nastanka tako dolgotrajne kot tudi zelo dolgotrajne brezposelnosti.
V predavanju je predstavljena vloga in pomen nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja v skupnosti, ki že skoraj tri desetletja prek socialno varstvenih programov izvajajo psihosocialno rehabilitacijo za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Metode in oblike pomoči, ki jih strokovni delavci uporabljajo so preplet modelov, ki se konceptualno uvrščajo na področje preventive in promocije duševnega zdravja ter preventive duševnih motenj posameznikov in skupin prebivalstva. Vloga Altre je v družbenem prostoru ključnega pomena, saj je zaradi svoje majhnosti, fleksibilnosti, ozke usmerjenosti, delovanja v lokalnih okoljih in skupnostih bližje ljudem kot javne ustanove ter sposobnejša učinkovitejšega prepoznavanja potreb civilne družbe. Pri načrtovanju in izvajanju politike duševnega zdravja je nevladne organizacije nujno potrebno prepoznati kot ključnega partnerja pri zagotavljanju skupnostnih oblik pomoči na področju duševnega zdravja in jih ustrezneje umestiti v mrežo služb na tem področju.
"Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravje: izzivi in priložnosti, trenutno stanje", Jožica Maučec Zakotnik, vodja implementacije Nacionalnega programa duševnega zdravja, NIJZ
V marcu leta 2018 se je republika Slovenija s sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja uvrstila med države, ki prepoznavajo pomen aktivnega varovanja duševnega zdravja, preprečevanja duševnih motenj in zgodnjega ter kontinuiranega kakovostnega zdravljena duševnih motenj. V letu 2019 pospešeno potekajo dejavnosti implementacije. Ustanavljajo se Centri za duševno zdravje na primarni ravni, ki povečujejo dostopnost do pravočasne oskrbe in nudijo tudi skupnostno psihiatrično obravnavo. Predavanje je ponudilo vpogled v dogajanje na tem področju.