Opazimo lahko, da živimo v kulturi narcisizma in da potrošniška družba spodbuja narcistične vedenjske vzorce in jih tudi nagrajuje: le kdo ne občuduje samozavestnih politikov, karizmatičnih filmskih ali glasbenih zvezdnikov ali drznih vplivnežev, ki se za všečke ne pomišljajo lotiti še tako nevarnih podvigov? Seveda pa narcisizem sam po sebi še ne pomeni nujno nekaj slabega. Zavedati se moramo, da ta obstaja na spektru in da zatorej poznamo tudi zdrav narcisizem, ki se kaže kot samospoštovanje, sprejemanje svojih resničnih pozitivnih potez, zavedanje svojih prednosti in pomanjkljivosti ter zmožnost introspekcije. Od normalnega, sprejemljivega pa do odklonskega narcisizma, katerega skrajna točka je narcistična osebnostna motnja, je seveda občuten razkorak.
Narcistična osebnostna motnja se odraža v obliki globoke potrebe po občudovanju, pretiranega občutka lastne pomembnosti in pomanjkanja empatije. Takšnim ljudem je pogosto skupno tudi, da so navdušeni le nad lastnimi idejami in stremijo k temu, da se vse vrti okoli njih, ne glede na stiske ljudi okrog njih, ki jih takšno vedenje prizadene. Dolgotrajna zveza z osebo z izraženimi narcističnimi potezami lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Prepoznamo jo v skupini simptomov, ki se povezujejo z vsiljivimi spomini na narcistično osebo, izogibajočim vedenjem, čustveno otopelostjo, anksioznostjo in nihanjem razpoloženja (Vprašalnik: »Ali imam izkušnjo sindroma narcistične zlorabe?«)
1. junija obeležujemo svetovni dan zavedanja o narcistični zlorabi. V okviru programa OMRA smo ga letos obeležili na Bledu v sodelovanju z Zavodom Aspekt, Ljudsko Univerzo Radovljica in Medgeneracijskim centrom Vezenine Bled.
PROGRAM DOGODKA:
Datum in lokacija dogodka: 1. junij 2022, Medgeneracijski center Vezenine Bled (Ulica Jule Vovk Molnar, Bled)
17.00: Predavanje »Patološki narcisizem in sodobna družba« (Dino Manzoni, mag. psihologije, ZRC SAZU)
Psihologija opredeljuje narcisizem kot skupek individualnih osebnostnih značilnosti, in sicer kot eno izmed kategorij t. i. temne triade. Po opisu je razvidno, da tovrstni vzorec vedenja, zaznavanja, občutkov in mišljenja niso omejeni zgolj na psihopatološko klinično obravnavo pacientov, marveč je pojav znotraj sodobnih družb, precej bolj razširjen. Tako množičnega razmaha "patološkega narcisizma" v zadnjih desetletjih ne moremo razumeti ločeno od kulture ter družbenih razmerij, znotraj katerih bivamo in v katerih se formiramo kot subjektivnost.
Povezava do prezentacije predavanja
Povezava do videoposnetka predavanja
18.00: Projekcija filma Tekla bo kri (There Will Be Blood, 2007)
Močna značajska zgodovinska drama, ki prikazuje prepričljivo in srhljivo preobrazbo revnega, garaškega iskalca srebra, v samoniklega naftnega mogotca, zaslepljenega od črnega zlata v tolikšni meri, da v njem ne on sam ne nihče, ki mu je blizu, ne prepozna niti za trohico človeškega. Neskončna sla po bogastvu in moči ga sili, da spričo korupcije, prevar in nasilja vedno bolj pozablja na osnovne človeške vrednote ljubezni, upanja in sočutja, tudi do sebi najbližjih ljudi. Osebnostne lastnosti, ki jih pooseblja protagonist filma, se ujemajo z definicijo osebnostne motnje hkrati pa drama odstira tančice, kako sodobni kapitalizem ustvarja okoliščine, ki nagrajujejo odklonske vedenjske vzorce.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
