Blodnje pri depresiji

Blodnje se pri depresiji pojavijo redko, le pri hudi depresiji s psihotičnimi simptomi (depresivne blodnje).

Blodnje ali paranoidne ideje so na bolezenski podlagi nastale miselne konstrukcije, razlage, sklepi in prepričanja, ki se jih oseba trdno oklepa in verjame vanje, se po njih ravna in jih uveljavlja, ne oziraje se na to, kaj misli večina ostalih in ne glede na očitne dokaze o nasprotnem. Na podlagi opazovanja ali pogovora blodnje ne more spremeniti. Blodnje so psihopatološki fenomen, ki onemogoča stik z resničnostjo. Blodnje ločimo med seboj glede na njihovo vsebino. Z depresivnimi blodnjami pojasnimo tudi nekatere vedenjske vzorce pri depresiji, na primer nenehno tuhtanje in opuščanje dejavnosti.

Pri depresiji se srečamo z blodnjami naslednjih vsebin:

• Blodnje ekonomskega propada (npr. oseba je prepričana, da je ona, njena družina in okolica povsem ekonomsko propadla in da ji ni pomoči).
• Nihilistične blodnje (npr. oseba je prepričana, da ni ničesar več – ne nje, ne sveta, ne prihodnosti, ne njenega telesa, življenja, … in da ji ni pomoči).
• Hipohondrične blodnje (npr. oseba je prepričana, da je na smrt bolna, da ima hudo zdravstveno težavo, da so ji šteti dnevi, da ima nevarno nalezljivo bolezen, … in da ji ni pomoči).
• Blodnjavi občutki krivde (npr. oseba se krivi zaradi vojne, naravne katastrofe, bolezni, … ki jih je povzročila, meni, da je z hudo boleznijo okužila domače, da je kriva za ekonomski propad družine, …).

NazajNaprej