1.  Kontekst duševnega zdravja in osebnostnih značilnosti

Človeku ni treba biti strokovnjak s področja duševnega zdravja, da opazi, kako neverjetno pestra je paleta človeških značajev. Opazimo, da nekateri samoto ljubijo, drugi je ne prenesejo. Spet nekateri svoja čustva premagujejo, drugi jih izražajo nekontrolirano. Določeni posamezniki svojo vrednost precenjujejo, drugi jo krepko podcenjujejo. Nekateri bodo brez zadrege naredili vse za svoje pravice, nekatere takšna misel spravlja v neznosno stisko.

Vsi ljudje pa občasno, sploh ko so npr. v stresu ali pod vplivom alkohola oz. drog, lahko zanihajo v eno od navedenih skrajnosti, kljub vsemu pa se večino časa gibljejo nekje vmes. Za ljudi, pri katerih predstavlja hoja po enem ali drugem skrajnem robu karakteristični vzorec mišljenja, čustvovanja in vedenja in pri katerih je vsakdanje funkcioniranje pomembno okrnjeno, pravimo, da imajo osebnostno motnjo. Ljudje z izkušnjo osebnostne motnje v nekaterih vsakdanjih miselnih, vedenjskih in čustvenih odzivih odstopajo od tistih, ki te izkušnje nimajo. Teh odzivov pri sebi največkrat ne prepoznajo, jih pa lahko pri drugih. To je pogosto vir stresa, konfliktov, trpljenja, napornih medosebnih odnosov in tudi psihičnih stisk bližnjih, prijateljev in sodelavcev.

Velik delež ljudi se v sodobnem svetu ne počuti dobro in duševne motnje vse bolj onesposabljajo našo zmožnost za delo in ustvarjalno življenje. Vendar vsaka psihična stiska še ne pomeni duševne motnje oz. bolezni! Duševno zdravje lahko razumemo kot kontinuum, ki se razteza od pozitivnega (dobrega) do negativnega (slabega) duševnega zdravja (Slika 1).

Seveda nismo vedno v dobri koži, ko bi se lahko uspešno spoprijemali z vsakdanjimi izzivi, imeli dober odnos do sebe in drugih itd. Tudi na strani kontinuuma pozitivnega duševnega zdravja se lahko pojavljajo različne težave, kot so npr. težave s spanjem, tvegana raba psihoaktivnih snovi, črnogledost idr., kar pa še ne pomeni duševne motnje. Lahko pa to so tveganja za nastanek duševnih motenj, še sploh, če so prisotna dlje časa. Duševne motnje uvrščamo na del kontinuuma negativnega duševnega zdravja, in sicer v tem primeru govorimo o duševnih motnjah, ki pestijo aktivno populacijo in so v izjemnem porastu. Zanje poznamo učinkovite preventive ukrepe in jih lahko uspešno zdravimo. Sem sodijo stresne motnje, anksiozne motnje in unipolarna depresija. Hude duševne motnje so dolgotrajnejše oz. kronične. Pomenijo resne težave z odnosi, samopodobo, uravnavanjem čustev, spoprijemanjem z vsakodnevnimi izzivi in stresnimi situacijami ter nenazadnje celo nezmožnost skrbi zase. Sem sodijo psihotične motnje, kot je denimo shizofrenija, bipolarna motnja razpoloženja, odvisnost od psihoaktivnih snovi in druge duševne in vedenjske motnje, ki nastanejo zaradi možganske bolezni, poškodbe in disfunkcije, denimo demenca.