Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1948 opredelila zdravje kot stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti in s tem opozorila, da je tudi duševnost za naše zdravje zelo pomembna. Pomanjkljivost te definicije je, da zdravje opredeli kot stanje, ki je lahko ali samo dobro ali samo slabo.
Danes vemo, da zdravje ni nekaj statičnega, temveč je proces stalnega vzpostavljanja dinamičnega ravnovesja med izboljšanim ali poslabšanim počutjem, ki se nenehno spreminja. Sodobna definicija zdravja je mnogo širša in ga opredeljuje kot splošno vrednoto in temeljni vir za kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote.
Današnja definicija zdravja torej sporoča: Zdravje ni samo želeno stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja brez bolezni in invalidnosti, temveč je stalno vzpostavljanje dinamičnega ravnovesja telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki omogoča posamezniku in skupnosti opravljati biološke, socialne in poklicne funkcije, obenem pa preprečuje bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt.
Poenostavljeno povedano to pomeni, da si za zdravje prizadevamo zato, da bi bolje živeli.
V Sloveniji si je v letu 2023 življenje vzelo približno 350 ljudi, kar je izjemno skrb vzbujajoč podatek. Še posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da kar tretjino vseh samomorov naredijo starejši od 65...
Preberite več —›
Članek, objavljen v reviji American Psychologist, obravnava škodljive posledice tradicionalnega razumevanja moškosti, ki ga zaznamujejo toge kulturne norme t. i. gospodovalne moškosti. Te moškemu pred...
Preberite več —›
Nedavna študija osvetljuje povezavo med gospodarskimi stiskami, travmatičnimi izkušnjami v družini in duševnimi težavami pri mladostnikih na Norveškem. Njena glavna ugotovitev je, da tako slabe subjek...
Preberite več —›
Duševne motnje v svetovnem pogledu predstavljajo skoraj 20 odstotkov vseh bolezni. Obravnavanje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (ZN), ki se nanašajo na družbene dejavnike duševnih težav,...
Preberite več —›
Nova študija, objavljena v reviji The Canadian Journal of Psychiatry, osvetljuje resno, a znano težavo: otroci v gospodinjstvih, kjer je preskrba s hrano negotova, pogosteje dobijo diagnoze anksioznos...
Preberite več —›
Duševne bolezni, ki se pojavljajo hkrati, imajo pogosto skupne nevrobiološke vzroke. Ti se kažejo v nepravilnem delovanju v sistemih živčnih prenašalcev, spremembah možganskih struktur, v vnetju in ne...
Preberite več —›
Multipla skleroza (MS) je nevrološka bolezen, ki ne vpliva samo na telesno delovanje, temveč tudi na duševno zdravje. Ljudje s to boleznijo se pogosto soočajo z depresijo, anksioznostjo in kognitivnim...
Preberite več —›
Od druge polovice 20. stoletja je zaradi vpliva človeških dejavnosti na okolje zaskrbljen vse širši krog ljudi, ne le znanstveniki, ki na to opozarjajo že vsaj od začetka 19. stoletja. In vendar zelo ...
Preberite več —›
Konoplja in njeni derivati so bili pri zdravljenju težav v duševnem zdravju dolgo časa manj zanimivi. Zato v strokovni in laični javnosti na začetku 21. stoletja še ni bilo veliko govora o njihovih uč...
Preberite več —›
Skupina psihologov z univerz v Cambridgu, Oxfordu, Surreyju, San Diegu in Torontu je nedavno opravila raziskavo, s katero so poskušali dognati, kako pomembna je vloga subjektivnih prepričanj pacientov...
Preberite več —›© 2025 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
