Izteka se peto leto delovanja programa OMRA, zelo uspešnega in inovativnega programa, ki si prizadeva s svojimi aktivnostmi prikazati, kako prepoznati težave v duševnem zdravju in kakšne oblike (samo)pomoči so na voljo.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je že pred izbruhom pandemije, v letu 2019, kar eden od osmih ljudi živel z duševno motnjo. Napovedi strokovnjakov, da bo pandemiji COVID-19 sledila porast duševnih motenj na globalni ravni, se žal že uresničujejo. Po nekaterih ocenah se je samo v prvem letu pandemije število primerov anksioznosti in depresivnih motenj povečalo za četrtino. Da je stanje v resnici še hujše, pripomorejo tudi vse večje socialne razlike, vojne in nemiri, zaradi katerih raste število beguncev, v razvitem svetu pa tudi dejstvo, da strokovne pomoči ni na voljo oziroma, da ni mogoče zadostiti naraščajočemu povpraševanju. Spoznanje, da mora skrb za dobro duševno zdravje postati prednostna naloga vseh nas, je postalo še posebej aktualno v času pandemije COVID-19. Vsi, tako posamezniki kot skupnost, se vse bolj zavedamo, kako pomembno je naše duševno zdravje in počutje ter da ga je treba skrbno negovati in varovati!
Izvajalci programa smo letos, skupaj z gosti obeležili 10. oktober, svetovni dan duševnega zdravja, s konferenco »Stiske današnjega časa: od strahu k pogumu«, kjer smo naslovili aktualne izzive na področju skrbi za dobro duševno zdravje. Prisluhnili ste lahko predavanjem vodilnih strokovnjakinj in strokovnjakov s tega področja pri nas. Udeleženci in udeleženke konference so prejeli tudi tematski zbornik prispevkov Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme: Zdaj je čas, da znanje prenesemo v prakso!, kjer avtorice in avtorji prispevkov med drugim predstavljajo rezultate programa OMRA, izkušnje in razmisleke na področju prepoznavanja, razumevanja in zdravljenja osebnostnih motenj ter različne vidike stigme, ki se pojavlja na področju duševnega zdravja.
Konferenca je potekala v hibridni obliki in, sicer na lokaciji (Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana) in na daljavo, preko spletne platforme ZOOM, s pričetkom ob 10.00 uri. Podrobnejši urnik poteka konference si lahko ogledate na tej povezavi.
PROGRAM KONFERENCE:
Pozdravni nagovori:
- prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, vodilne inštitucije programa OMRA;
- dr. Agata Zupančič, podsekretarka na direktoratu za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, sofinancer programa OMRA.
Predavanja:
Program OMRA na prepihu med epidemijo in prizadevanji za dvig pismenosti o duševnem zdravju (dr. Lilijana Šprah, univ. dipl. psih., vodja programa OMRA; Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU)
Pred petimi leti smo združili svoje strokovne in raziskovalne kompetence ter dolgoletne izkušnje s področja duševnega zdravja in začeli izvajati inovativni program krepitve duševnega zdravja– program OMRA. Program je zasnovan večdisciplinarno in temelji na aktualnih smernicah na področju izvajanja promocije duševnega zdravja in opismenjevanja o duševnem zdravju. V predavanju bodo predstavljene ključne značilnosti izvajanja programa ter njegovi rezultati na področju prizadevanj za boljšo obveščenost o značilnosti težav v duševnem zdravju in razpoložljivih oblikah (samo)pomoči.
Videoposnetek & prezentacija predavanja
Težave v duševnem zdravju in viri pomoči (prof. dr. Mojca Z. Dernovšek, dr. med., spec. psih.; Inštitut Karakter)
V Sloveniji se krepijo službe za duševno zdravje in ljudje s težavami morajo za iskanje učinkovite pomoči vedeti, kje je kakšna služba na voljo in kaj od posameznih oblik pomoči lahko pričakujejo. Predavanje bo obravnavalo pasti pri iskanju pomoči v različnih službah, ki obravnavajo težave v duševnem zdravju in podalo nekaj napotkov, kako najhitreje najti rešitev.
Videoposnetek & prezentacija predavanja
Psihoterapija in osebnostne motnje (Luka Agrež, mag. soc. del., psihoterapevt; Projekt Človek)
Psihoterapija se je izkazala za učinkovito metodo obravnave osebnostnih motenj. V predavanju bo predstavljen kontekst raziskovanja učinkovitosti psihoterapije pri obravnavi osebnostnih motenj ter izsledki raziskav. Naslovljena bodo vprašanja poteka, obsega in dometa obravnave osebnostnih motenj.
Videoposnetek & prezentacija predavanja
Medijska stigmatizacija duševnih motenj (dr. Suzana Oreški, univ. dipl. soc. del.; društvo ALTRA)
Netočno prikazovanje duševnih motenj v medijih soustvarja, vzdržuje in ohranjajo širšo družbeno stigmo oz. negativen odnos javnosti do duševnih motenj. Strokovnjaki na področju duševnega zdravja ocenjujejo, da tudi medijska stigma ovira pravočasno iskanje ustrezne pomoči pri ljudeh kot tudi zavira razvoj skupnostih modelov pomoči na sistemski ravni.
Videoposnetek & prezentacija predavanj
Duševno zdravje migrantov in migrantk - med miti in realnostjo (dr. Sanja Cukut Krilić, univ.dipl. soc., Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU)
Predavanje bo v luči aktualnih migracijskih dogajanj osvetlilo naslednja vprašanja: Kateri so dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje migrantov? Katere so temeljne težave pri prepoznavi in obravnavi težav v duševnem zdravju te skupine ljudi? Kako neosnovana prepričanja tako o migracijah kot o duševnem zdravju vplivajo na iskanje pomoči?
Videoposnetek & prezentacija predavanj
Roke so naš jezik (Natalija Spark, mag. psihosoc. svet. in tolmačka za slovenski znakovni jezik; NAOS - psihosocialno svetovanje in terapevtsko - svetovalna pomoč ter storitve tolmačenja slovenskega znakovnega jezika)
Socialna izključenost zaradi nerazumevanja rabe znakovnega jezika kot maternega jezika gluhih oseb se nadaljuje tudi v današnjem času. Živeti celo življenje s tesnobo s stalnim strahom ali razumejo in ali so razumljeni je njihov vsakdan. Kako le to vpliva na njihovo duševno zdravje, še posebej v kombinaciji z ostalimi duševnimi motnjami, ki vstopijo v njihova življenja? Kako jim odpreti vrata, da pridejo po "po"MOČ, vedoč da bodo slišani?
Videoposnetek & prezentacija predavanj
Duševno zdravje v času epidemije COVID-19 (Petra Mikolič, mag. psih. , asist. Matej Vinko, dr. med. spec. javnega zdravja; NIJZ)
Epidemija COVID-19 je izpostavila in poglobila duševne stiske Slovencev, še posebej ranljivejših skupin prebivalstva. V predavanju bo naslovljeno duševno zdravje pred in med epidemijo COVID-19 v slovenskem prostoru. Izpostavljeni bodo rezultati presečnih raziskav, s katerimi smo preučevali tako pozitivno duševno zdravje kot razširjenost duševnih težav med splošno populacijo.
Videoposnetek & prezentacija predavanj
Kakovost življenja na podeželju (Doris Letina, vodja področja dela za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine; Lucija Pinterič, univ. dipl. inž. zoot, org. soc., strokovna delavka v socialnem varstvu, vodja psihoterapevtske podpore na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije)
V predavanju bo predstavljen projekt »neMOČ PODEŽELJA«, ki stremi k temu, kako omiliti družbeno stigmo o duševnem zdravju na podeželju, predvsem pri kmetovalcih in oblikovanju smernic za dolgoročno delovanje sistema na področju duševnega zdravja za kmete v Sloveniji. Tudi po vzoru tujine. Ker je projekt že prinesel konkretne rezultate, ki se udejanjajo v praksi bo predstavljeno tudi, kako se izvaja svetovanje na področju učinkovitosti in izboljšanja odpornosti kmetij na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
