Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1948 opredelila zdravje kot stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti in s tem opozorila, da je tudi duševnost za naše zdravje zelo pomembna. Pomanjkljivost te definicije je, da zdravje opredeli kot stanje, ki je lahko ali samo dobro ali samo slabo.
Danes vemo, da zdravje ni nekaj statičnega, temveč je proces stalnega vzpostavljanja dinamičnega ravnovesja med izboljšanim ali poslabšanim počutjem, ki se nenehno spreminja. Sodobna definicija zdravja je mnogo širša in ga opredeljuje kot splošno vrednoto in temeljni vir za kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote.
Današnja definicija zdravja torej sporoča: Zdravje ni samo želeno stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja brez bolezni in invalidnosti, temveč je stalno vzpostavljanje dinamičnega ravnovesja telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki omogoča posamezniku in skupnosti opravljati biološke, socialne in poklicne funkcije, obenem pa preprečuje bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt.
Poenostavljeno povedano to pomeni, da si za zdravje prizadevamo zato, da bi bolje živeli.
»Moški stopi v bar in naroči pivo. Plača, zatem pa enega izmed gostov prosi, naj namesto njega spije pivo. Brž ko ta drugi spije pivo, naš junak ves zadovoljen zapusti lokal.
Preberite več —›O pojavu utrujenosti zaradi sočutja ali sočutne utrujenosti se govori šele zadnji dve desetletji, in to predvsem v tujini, pri nas pa še skoraj nič. Gre za duševno in telesno izčrpanost, ki je povezan...
Preberite več —›Družbena ureditev, v kateri živimo, nesporno vpliva na nas, zato najbrž ni presenetljivo, da ima tudi kapitalizem vpliv na naša življenja. Nedavno je bil v zborniku o socialni psihiatriji Oxford Textb...
Preberite več —›Dandanes psihiatrično diagnosticiranje duševnih motenj oziroma bolezni običajno poteka z uporabo klinične ocene medsebojnega odnosa pogosto prekrivajočih se bolezenskih znakov oziroma simptomov, o kat...
Preberite več —›»Znanost je tekom zgodovine človekovemu narcizmu zadala dva velika udarca. Prvi udarec je bilo spoznanje, da naša Zemlja ni središče vesolja, ampak le drobna pegica v neskončnem vesolju; to je v naših...
Preberite več —›Družbene determinante zdravja so nemedicinski dejavniki, ki vplivajo na zdravstvene izide. Gre za izbrane okoliščine, v katerih so ljudje rojeni, v katerih odraščajo, delajo, živijo in se starajo in z...
Preberite več —›Med družbenimi dejavniki tveganja za razvoj duševnih motenj se običajno navede v prvi vrsti travmatične psihološke izkušnje v otroštvu. Da je postavitev tega dejavnika tveganja na prvo mesto upravičen...
Preberite več —›Danes poznamo številna razvrščanja človeških potreb. Najbolj znana je hierarhija potreb po Maslowu, ki se jo prikazuje v trikotniku in s katero se podaja razumevanje, da se potrebe, ki se nahajajo viš...
Preberite več —›Terapevtski psi sodelujejo s svojimi skrbniki v različnih okoljih zdravstvenega varstva, izobraževanja in v drugih okoljih človeške skupnosti. Tako na primer v šolah poslušajo mlade bralce, v sodnih d...
Preberite več —›I called my love false love; but what said he then? [Sem rekla, da vara, pa ljubi je djal, (...) If I court moe women, you'll couch with moe men. če jaz imam druge, bo tebi drug pra...
Preberite več —›